Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VII. (1. del)

Angela Kryon in Mihael govorita o spremembi vibracije, ki je nujna faza v duhovni rasti človeka. Danes vem in razumem in sprejemam to vibriranje s še eno novo predanostjo in zadovoljstvom. Nova vibracija pomeni drugačno širino zavesti, korak naprej v svetlobno telo, pomeni mojo novo stopnjo čistosti. Sprememba vibracije človeškega polja je znak dotika duha, spremembe človeka. Za to je vedno potreben proces, dostikrat izziv. Sprememba vibracije je nekaj, za kar se človek lahko dnevno odloča in koristno je, če se tega zave ob zaključku dneva. Izbira premika vibracije pomeni isto kot odločitev za naslednji korak duše ali odločitev: Tvoja volja je moja volja. Vsaka od teh izbir odpre vrata novemu dogajanju, tudi izzivom. Prehod skozi pa zagotavlja duhovno rast.

Za spremembo vibracije sem se začela odločati pred leti, samo da nisem vedela za kaj gre. Dnevno sem se odločala: Tvoja volja je moja volja, in to še danes svetujem ljudem, ko delamo na peti čakri. Kaj se tisti dan zgodi je drugo in spet popolnoma individualno, je pa učinkovito. Pred leti premikov vibracije nisem zaznavala, ker še nisem razvila te svoje energijske občutljivosti. Kadar sem izbrala Božjo voljo, sem po pravilu doživela izziv in stres in intenzivno čustvovala; za čiščenja ega je šlo. Včasih je bilo tako močno, da sem si vzela kakšen teden počitka, preden sem naslednjič izbrala izkušnjo volje Boga. Šele kasneje so prišli dnevi, ko se je ta volja začela zame manifestirati kot milost.

Išči, vrtaj, sprašuj, uči se, ne verjemi slepo, ker le tako lahko odkrivaš neodkrito...zate.....

Bo kdo rekel, da je topla voda že odkrita, a ko jo boš ti odkril, boš vedel. Boš ugotovil, ko boš vedel, da duhovnost ni nekaj mističnega, nedoumljivega, pravljičnega, vzhodnjaškega ali zahodnjaškega.

Konfuzij, moj prijatelj, pravi, da je duhovno bogat ali razvit ali kakršenkoli že človek tisti, ki je spravljen s seboj, srečen s seboj in s tem, kar ga obdaja in dohaja, ki spoštuje človeške vrednote in jih živi /pri čemer sta radovednost in učljivost človeški vrednoti/.


en_bk

Stopila sem čez klinopise svojega spomina,
čez glinaste amfore, žejne sončne ljubezni,
posode, ki sem jim samo sebe dajala v pitje,
jim obljubljala svojo nesmrtnost v njih.
Pozabila sem, da sem živela v času,
ko so pile svojo minulost iz mene.

Vračala sem se vase zaradi strahu bivanja
v opojnih tekočinah. Z blaženostjo dlani,
s kelihom v rokah, sem nazdravljala
samotna in tiha, znotraj bela od prahu,
poklicana na svet skoz iluzijo privida.

Ob rojstvu izlužena v skeletju sem zaznala,
da pregrevana izgorevam med črepinjami,
ki sem jim razprla prsa davnega načrta,
naobličenega z glino in s krvotesno vsebino.

V zavetišču sprave in odpuščanja sem
zaradi varstva poenotenih vsebin
pod sencami, ki se premikajo v meni
in v koreninah pijejo skoz sredico zemlje.
Skoz kaplje znoja in gospodstvo svoje duše
sem sprejela izobilje njihovega dotika
in pretakanje večnosti skoz satje svoje biti.

Razpirala sem nedostopne kamenine nad razpokami
in zbirala iz sebe izlito tekočino dvoma,
ki grize in grize, kot zeleni volk kovino,
preže s svojim pohotnim jezikom.

Zadnji vikend preživet pri mami in bratu me je napolnil z novo energijo. Dolgo časa nismo mogli najti skupne točke, saj jaz že deset let živim v Ljubljani, kjer sem študirala in si kasneje našla zaposlitev. Tu sem spoznala veliko novih in zanimivih ljudi, del te svoje miselnosti in odprtosti za duhovno življenje pa sem hotela prenesti tudi na mamo in brata, ki že svoje celo življenje živita v mali vasici na Dolenjskem. Čeprav se imamo vseskozi radi, pa sem bila vedno jaz tista, ki sem se poskušala prilagajati njunemu načinu razmišljanja, težje pa je šlo obratno.

Majhni nesporazumi so tako tudi v naši družini zrasli do teh meja, ko je bilo treba najti rešitev. Ker pa te ni bilo od nikoder, je vmes posegla usoda...

Rodila sem se v majhni družini. Moja mama je preživljala mene in brata od rane mladosti. Z očetom nista bila nikoli poročena, temveč sta vedno živela "na koruzi" oziroma mu je dopuščala, da je živel svoje življenje. Moj oče je bil prej že poročen in je imel iz prvega zakona tri otroke. Naše družinske razmere niso bile nikoli urejene. Mama je morala vedno skrbeti za naju z bratom. Vem, da je bila vedno bolj navezana na brata, saj je bil kot majhen zelo bolan in je vso svojo energijo položila njemu v dlan. Že od nekdaj sem se počutila zapostavljeno in odrinjeno. Mogoče sem zato začela opazovati svet okoli sebe drugače kot vsa druga okolica na podeželju. Opazovala sem stvari z drugačnimi očmi, saj sem bila že kot majhna drugačna, bolj tiha, vase zaprta, in sem težko odkrivala svoja čustva. Kasneje sem spoznala, da sem veliko bolj dojemljiva za zunanji svet kot vsi ostali okoli mene.

Ste izčrpani? Mogoče tokrat ni utrujeno vaše telo, temveč vaš duh. Kot se fizična kondicija nabira skozi vadbo in počitek, tako za čustveno energijo skrbimo s pozornostjo do emocionalne strani svojega življenja. Stil življenja, ki prebuja optimizem, samozavest in prilagodljivost, je recept za zadovoljstvo.

Dopuščanje, da drugi hodijo po vas in vas prinašajo naokrog, neuspeh v službi, hobijih in aktivnostih, ki so vam ljube - vse to viša ali znižuje vašo emocionalno energijo.

Pozabite na življenje, v katerem samo ugajate

Z drugimi besedami, poenostavite si življenje. Postavite si enostavne cilje, zmanjšajte potrebo po nedosegljivem in ne dopustite si, da pometajo z vami - tašča, sosedje, sodelavci...

Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja - Nutricionist

Vloga beljakovin v prehrani človeka je največkrat čustvene narave; poskušajte odvzeti zrezek, klobaso, pečenko mesojedcu; "Ampak jaz vendar potrebujem beljakovine za zdravo življenje," bo zajokal. Ko boste povedali svojim prijateljem, da ste vegetarijanka/anec (ne "vegetarijanec", ki je ribe, jajca, pije kravje mleko…), bodo verjetno postali zaskrbljeni, morda boste postali "moteč faktor" za njih, vprašali vas bodo: "Kje pa vendar dobite svoje beljakovine?" Tako zelo bodo zaskrbljeni, kot da boste umrli prav ta trenutek… postali bodo zmedeni, kar pa seveda ne čudi, saj večina ljudi ve zelo malo o tej temi.

Največ informacij o beljakovinah in njihovih potrebah pride v javnost od tako imenovanih Specialno Interesnih Skupin, kot npr. "pridelovalcev" (KMETJE GOVORIJO O PROIZVODNJI MESA - TO JE EDEN NAJGRŠIH IZRAZOV, KI SEM JIH KDAJKOLI SLIŠAL, kot da pri tem ne gre za življenja živih bitij, ki so že ob rojstvu samem obsojena na nenaravno trpljenje, na zakol - na nasilno smrt zato, da si bo pervertirani dvonožni primat s strokovno odrezanimi kosi mesa iz njihovih trupel, osmojenimi na žaru ali kako drugače termično obdelanimi prijedel bolezen! Meso ni naravna hrana za človeka!) in predelovalcev mesa in proizvajalcev mleka oziroma mlečnih proizvodov.

Bernarda Pavko Prava

Po sredini ceste se mi je bližal avto; obstala sem in mu blendala v temi, je rekla Vesna. In potem sem samo čutila veliko nemoč, ko je zavil naravnost proti meni. Čutila sem, kako je vozniku popolnoma vseeno…

Opis dogodka je vsakemu od udeležencev delavnice pomagal ozavestiti nov del sebe. Žmiganje z lučmi avtomobila, ko si v življenjski nevarnosti, nemoč… Meni je tukaj nekaj manjkalo, kar privzdignilo me je. Nemoč kar tako, tako kmalu, nemoč brez še kakšne reakcije? Kaj je s tvojimi instinkti? Ne bi morda izbrala česa drugega? In moj drob se je oglasil:

Kje je hupanje? Zakaj nisi zahupala? Kaj imaš proti hupanju v življenju?

Človek je navadno tako narejen, da ga "hupanje" moti. Hupanja otrok ne marajo starši in ne učitelji, dostikrat ne sosedje, hupanja ne marajo partnerji, sodelavci in še manj šefi, še prijatelji imajo rajši, če ne delamo valov, če ne gugamo čolna. Mi-se-imamo-radi-in-samo-lepo-miruj vzorec vzbudi občutek krivde in neprimernosti vsakič ko se glasneje postavimo zase. Vendar je Čas. Čas je, da sebe postavim na prvo mesto, čas, da dnevno negujem in skrbim za Svetlobo v meni. Da za Svetlobo v sebi skrbim z vsako mislijo, besedo in dejanjem. To pa tu in tam vključuje hupanje.

Angel Tobi in Nova zemlja - Shaumbra simptomi

Bernarda Pavko Prava

SPREJMI STVARI, KAKRŠNE SO

Shaumbra, vsak od vas je učitelj. Kot boste kmalu ugotovili, ne učimo mi - vas. Mi, na tej strani tančice, se učimo od vas! Res pa je, da vam pomagamo prebujati vašo božanskost.

V to življenje si prišel, da očistiš zadnje dele karme in izpolniš svojo pogodbo. Večino ranih let si zapolnila s tem in potem je prišlo prebujenje. Knjiga morda, sporočilo skozi prijateljico, potovanje, vpogled. Ta točka prebujenja te je pripeljala na potovanje razumevanja Duha, tvojega odnosa do Duha. Dosti očiščevanja je bilo, saj si na en način končevala knjigo svojega življenja, knjigo z zgodbami dostih življenj. In potem sta prišli izgubljenost, zmeda in strast je šla. Dosegla si glavne cilje. Sledilo je soočenje z izbiro ostati na zemlji ali se vrniti v sfero, kjer smo mi. Ostal si zaradi notranje zavezanosti, da bi postal učitelj Nove energije. Storil boš, kar je potrebno, žrtvovala, kar bo treba, spustila in opustila iz življenja, kar bo treba, da boš v prvi vrsti, da boš druge pomagala voditi skozi izkušnje njihovih prehodov.

Prav zdaj vam, shaumbram, pošiljamo energijo zahvale, ker nadaljujete s sprejemanjem težav in izzivov, ne da bi vedeli, kdo v resnici ste. Kljub temu vztrajate...

Dovoli, da te v zahvalo objamemo prav zdaj...

Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Ta članek objavljam na pobudo Tatjane Malec in je namenjen vsem, ki si nadnaravno razlagajo z zakoni te narave. Zaželeno je, da so stari 40 in ne več kot 150 let.

KAJ JE ČUDEŽ?

Čudež je vse tisto, kar se zgodi, čeprav se po vseh naravnih zakonih ne bi moglo zgoditi!

Vse, kar se dogaja v prostoru treh dimenzij - časa in naših petih čutil, spada v naš vidni snovni svet, kjer delujejo zakoni narave. Toda to je le en svet, a kje je drugi? Tu nad nami in okoli nas, vendar ga naše fizične oči ne vidijo. Za kaj takega je potrebno prebuditi še preostali dve čutili: epifizo in hipofizo - obe žlezi z notranjim izločanjem. Tisto, kar je izven naših petih čutil; vida, vonja, okusa, otipa in sluha, ni v tej naravi. Zato lahko govorimo o nadnaravnem - nepoznanem.

S temi mejnimi znanostmi se ukvarja parapsihologija. Fenomeni kot telekineza, jasnovidnost, telepatija, prekognicija, "čudežne" ozdravitve", itd se razen jasnovidnosti in telepatije ne dajo pojasniti s pomočjo fizike, ker ne spadajo v področje treh dimenzij in časa. Že hoja z bosimi nogami po žerjavici je fenomen, ki se ga s fiziko ne da pojasniti. Neznani fenomeni in sile pa niso omejeni samo na duševno področje človeka, samo na prenos vtisov, misli, občutkov ali vizij, časovno in prostorsko oddaljenih dogajanj. Poleg njih so tu tudi moči ki lahko na telesne funkcije delujejo na način, ki je povsem nasproten možnostim, ki jih ljudje poznamo.

WHO: Tretjina otrok v Evropi umre zaradi onesnaženosti okolja in nasilja

Vsak tretji otrok v Evropi umre zaradi posledic onesnaženosti okolja ter poškodb, dobljenih v nesrečah in nasilju, je pokazala študija evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljena v soboto v britanski zdravstveni reviji The Lancet.

Po ugotovitvah omenjene študije vsako leto v Evropi - vključene so tudi države nekdanje Sovjetske zveze in Turčija - umre 100.000 otrok in mladostnikov v starosti do 19 let, zaradi posledic onesnaženosti zraka, slabe kakovosti vode, zastrupitve s svincem in poškodb.

Omenjena številka predstavlja 34 odstotkov vseh smrtnih primerov v tej starostni skupini, opozarjajo v uradu WHO za Evropo, ki med 23. in 25. junijem v Budimpešti pripravlja 4. ministrsko konferenco o okolju in zdravju s temo Prihodnost za naše otroke.

In tudi tole se bo pokazalo: koliko čiste šale si imel in koliko veselja si dal naprej. Koliko si dal od svojih notranjih vrednot, v povezavi z resnico svojega srca in s sočutjem svojega duha - onstran države in rase, onstran religij in meja. To je, kar ima tukaj vrednost in odmev.

Pravijo, življenje je igra - da, to tudi je. Je igra, in sicer pomembna. Je igra stvarstva - v katerem ti ustvarjaš, kar je zate resnično in ima vrednost in kar doprinaša k resnici in k vrednosti življenja. Ne igra nobene vloge, kolikokrat prideš na zemljo. Jaz sem prišla velikokrat in zelo pogosto sem bila povezana s kraljevino ali sem pa igrala vlogo v njej. Ni težko za to izvedeti - in tudi ni važno. Naslednjič pridem morda kot učiteljica, ker rada učim. V tem življenju nisem postala kraljica. Sem pa kraljica tukaj.

Nekateri časopisi pišejo, da naj bi bila postala "vstopnica" za 21. stoletje. Vi dragi - vstopnica za koga in za kaj? Vi ste vsak svoje vozno dovoljenje. Lahko to preberete in se zamislite.

Lahko se jezite na moža, ki to tukaj zapisuje in lahko se jezite na tiste, ki to razširjajo, ali pa lahko priznate njihov pogum in njihovo pripravljenost. Vi lahko mojega duha v tej knjigi zanikate, ali pa razberete moje bistvo v teh vrsticah.

Zjutraj,
ko sem se začel prebujati,
se je spet zgodilo –

tisti občutek,
da si Ti, Ljubljeni,
celo noč bedel ob meni
in pazil name,

tisti občutek,
da si se takoj, ko sem se v spanju začel premikati,

s svojimi ustnicami dotaknil mojega čela
in prižgal Sveto Svetilko
v mojem srcu.


Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.

iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne

Balaam the Lame (i.e Jezus) je bil star 33 let, ko ga je Pintias the Robber (i.e. Pontius Pilate) ubil… Pravijo, da je bila njegova mati potomka princes in vladarjev, vendar oženjena s tesarjem. (Lexion Talmudicum, sub »Abarnabel« and Talmud Babli Sanhedrin 106b, 43, 51a)
King Jesus, Robert Graves

Po 2000 letih naj bi spektakularno napovedani film Kristusov pasijon prinesel dejanski uvid v njegovo življenje. V zadnje trenutke pred smrtjo. Ali ga bo, ali ga je? Ali pa le prinaša le mastne zaslužke vsem, ki so vključeni v njegovo izdelavo, pripravo, vse do distribucije filma. Kakor so od njegove podobe od 10. stoletja, ali še prej, služili krošnjarji, prodajalci podob, odpustkarji grehov, da o ostalih ne govorimo.

Začetne iskre kritike, ki so se kresale ob tem filmu, posebej ob »vidni« krivdi Judov, so bile do sedaj plehke. Ali ima film še kaj za povedati v tem tri tisočletju, ko se več ne ve, ne od kod ne kam gre pot človeštva. Ob tem se resnično lahko vprašamo, kaj ima človeštvo od tako imenovanega Jezusa Kristusa sedaj. Danes. Kako naj ga gledamo, kako naj gledamo njegovo trpljenje, sedaj v dobi hedonizma? Posebej če vzamemo v zakup dejstvo, da se je v teh 2000 letih pod njegovim imenom umiralo ali žrtvovalo, a prav tako tudi ubijalo, morilo. Ob teh kontraverznosti stoletij ter ob ogledu filma, se človeku v glavo pripelje misel, ali ni Kristus samo fikcija za navadno rajo?

Bernarda Pavko Prava

Da je sonce nevarno, spet slišim.
Nekaj žensk poznam, ki se v mraku ne sprehodijo čez Rožnik.
In ob razstavljenih ključavnicah za kolesa sem v eni naših veleblagovnic prebrala: »varno darilo za vašo družino«.

Z (ne)varnostjo povezana oddaljena asociacija pri meni še vedno ostajajo zavarovanja in kondomi, medtem ko jih je okolica kot pot do varnosti očitno sprejela, saj o njih že dolgo ni posebne besede. Da sta misel oziroma beseda, energija z ustreznimi posledicami, vemo, pa posebej vešči misli in besed ravnajo, kot da tega ne vedo. Na primer sredstva javnega obveščanja in trgovci oz. mediji, ki so trgovci in obratno. Ali pa ravno zato, ker poznajo pomen besed, ravnajo kot ravnajo. Širijo strah.
Kaj meniš – je lažje delati reklamo za ljubezen ali za strah?
Kaj bi rekla, da ljudi bolj pritegne – pisanje in govorjenje o strahu ali o ljubezni?
Kaj se bolj prodaja?
Sploh verjameš v ljubezen? Da obstaja v tebi in zate? Brezpogojno? Danes? Tu?

Ko človek ljubi, ga ljubi okolica, vse njene oblike. Ko ti dovoliš okolico, ta dovoli tebe. Sonce ti ne pridela raka, na Rožniku se ti ponoči nič ne zgodi in nihče ti ne ukrade kolesa (skrajnosti in izzivanja so izvzeti). Energija danes bolj kot kdaj odgovarja na energijo in to hitreje kot včasih. In ko te je strah..., so posledice ustrezne.

Mateja Keber

Življenje današnjega človeka komajda še kaj spominja na preteklo tisočletje. Revolucionarna odkritja se dnevno nizajo in nas že skoraj ne presenečajo več. Računalnik in prenosni telefon sta za naše otroke nekaj, kar je bilo včasih za nas kolo. Pa vendar sredi novega sveta obstaja prostor, ki si še vedno domišlja, da mu bo uspelo na star način dohiteti sodobni čas. Ne, nimam v mislih muzeja, čeprav marsikaj v tem prostoru spominja nanj. Muzej čisto smiselno služi svojemu namenu s svojo zaustavitvijo časa. Govorim o šoli. Vsak izmed nas ima izkušnje z njo. Vsi imamo spomin nanjo (ima kdo tudi lepega?).

Šola se je precej globoko zapisala v moje življenje. Šola je moje življenje že od mojega šestega leta starosti, torej že skoraj petintrideset let. Najprej sem jo izkušala kot šolarka (ta del nam je vsem skupen, celo spomini nanjo so precej podobni), kasneje pa je bila to moja izbira poklica.

Bolj kot kdajkoli prej, dnevno opažam velikanski razkorak med življenjem in šolo. Vsako jutro, ko stopim v svojo učilnico, dobim občutek, da bi ta prostor rad ustavil čas. Klopi, razporejene v tri vrste, kateder, za katerega bom sedla in vpisala v dnevnik manjkajoče učence, zelena tabla in krede, na steni kakšen plakat, ki so ga ustvarili učenci... kot bi dnevno vstopala v čas, v katerem sem sama sedela v drugi vrsti zadaj in z odprtim zvezkom in rokami, prekrižanimi na hrbtu, čakala, da bomo začeli z delom.

V okolici živi posebnež, ki živi zelo osamljeno življenje. Zapira se pred vsemi in se ne pogovarja z nikomer v vasi, tudi z lastnimi brati in sestrami ne. Živi v veliki hiši, rolete ima spuščene, tako da večino časa preživi v temi. Ko ga kdo pozdravi, se obrne stran, zamahne z roko in vzklikne: »Pustite me vsi pri miru.« Je še mlad, ima kakšno leto čez štirideset, vendar pa tako živi že kakšnih pet let, odkar je bil invalidsko upokojen. Avto vozi zelo počasi, tako, da s tako vožnjo ovira promet.

Ker nisem domačinka, so mi vaščani povedali, da se je pred leti še pogovarjal z njimi in da je imel pri sebi nekaj časa neko žensko, ki pa ga je kmalu zapustila. Po njihovih besedah menda ni prenesel, da bi še kdo živel z njim v hiši.

Hotela sem se približati temu posebnežu s prijazno besedo, pa mi najprej ni uspelo. Zazdelo se mi je, da je ta človek zelo nezaupljiv. Vzroki za odklonilno obnašanje pa vedno obstajajo globoko v človeški duši. Ko sem ga naslednjič pozdravila, ko sem ga srečala, mi je mrmraje odzdravil. Opazila sem njegovo utrujeno hojo in žalostne oči. Lase je imel razmršene, lečen pa je bil v stare kavbojke in suknjič. Povabila sem ga na kavo in že sem mislila,da me bo zavrnil, pa je dejal: »No ena, kavica, pa en cigaret bi se mi pa že prilegla.«

Intervju za radio Robin, Nova Gorica
Novinarka: Martina Kodelja
Gost: Mirza Terzimehič
Datum. 26. 3. 2004
Čas trajanja oddaje: 2.41.56

II. del

Martina: Ja tako je, nismo zaspali drage poslušalke in dragi poslušalci, še smo z vami z našim gostom, Mirza Terzimehič je z nami, Feng Shui svetovalec. In zagotovo boste nocoj izvedeli marsikaj na to temo, se pravi Feng Shui. Poslušalka Tina iz Nove Gorice nas je že poklicala. Seveda ste vabljeni tudi ostali.
Ampak, jaz predlagam da vendarle rečemo še kakšno besedo o Feng Shui.
Kaj je tisto, kar bi nekako vsak posameznik vedel o Feng Shui, ko pravzaprav se sreča z njim. Z čim je potrebno da se najprej seznani?

Mirza: Najbolje je sprejeti dejstvo, da mi ne vemo v bistvu kaj je Feng Shui in da želimo izvedeti kaj je. Feng Shui je modrost, ki uporablja znane teorije in prva je Jin in Jang. Na svojih predavanjih povem in v mojem Feng Shui Učbeniku je napisanega dovolj o tem. Moramo si vzeti zadosti časa, da osvojimo to razdelitev dvojnosti življenja. Pomeni, da vse kar se vprašamo, odgovor je najprej v Jin in Jang. Drugi korak je, da moramo/želimo izvedeti kateri je element za osebo dominanten, eden od tistih petih. Jin in Jang energiji se modificirata v pet osnovnih energij. Vso vesolje je sestavljeno iz petih energij, tudi naše telo in sicer: Voda 1, na Mars smo šli iskati vodo, zelo pomembna prvina. Potem je mali les Les 3 in veliki Les 4. Potem je Ogenj 9, nato pride Prst 2,5,8, bogata temna Prst – torej Zemlja in Kovina 6, 7. To je pet elementov iz katerih je vse sestavljeno, torej tudi naše telo.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VI. (1. del)

Leto in pol mineva, kar sem Thomasa oz. angele prvikrat slišala reči: Nič ni močnejše od človeka! Zamisel sem sprejela kot izziv, ki ga bom shodila. Kmalu za tem sem pri dihanju angela imela izkušnjo velikega miru, v katerem je iz moje notranjosti začel nastajati nemir. Iz običajnega ljubega meditativnega miru se je pojavila zoprna energija, ki je počasi rastla in se krepila v tako počasnem ritmu, da sem se jo zavedla in jo lahko opazovala. Okrepila se je, močno zrastla in razširila v mojo neposredno bližino. Zelo zoprna je bila, lahko bi ji rekla energija nervoze. Močna je bila, zelo močna. Zaključi meditacijo! Terjala je naj vstanem, grem v kuhinjo, se premaknem v sobo, kopalnico, kamorkoli… Takoj sem se zavedla prilike izkusiti višjo resnico, da nič ni močnejše od mene. To sem v mislih in glasno razglasila in se osredotočila na mir, ki je ostal kot majcen plamenček v tej intenzivni zoprniji. In energija nemira, nervoze je izginila. Tako torej to zgleda, sem bila hvaležna. Res nič ni močnejše od mene.

Igor Kononenko

Carl Gustav Jung (1875-1961)
Švicarski psihiater, psiholog in filozof

Rojen v Švici, s šestimi leti se je začel zanimati za jezik in literaturo, vendar šole ni maral. Študiral je medicino na Univerzi v Baselu. Delal je kot psihiater v umobolnici v Zurichu, kjer je tudi predaval na univerzi. Leta 1903 se je poročil. Nekaj časa je sodeloval s Sigmundom Freudom, ki ga je prvič srečal leta 1907, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije in je razvil svojo teorijo osebnosti in podzaveti. Leta 1913 je imel vizijo grozne poplave, ki je preplavila skoraj celo Evropo, v kateri je videl na tisoče ljudi utoniti, zatem pa se je voda spremenila v kri. Bal se je, da je postal psihotičen, toda ko je naslednje leto začela 1. svetovna vojna, je spoznal povezavo med vojno in njegovo vizijo. Od takrat do leta 1928 je šel skozi boleče raziskovanje samega sebe, kar je postavilo osnove vseh njegovih kasnejših teorij. Po vojni je veliko potoval po Afriki, Ameriki in Indiji. Leta 1946 se je upokojil in po smrti žene leta 1956 se je umaknil iz javnosti. Umrl je leta 1961 v Zurichu.

"Mavrica okoli prestola je bila videti kot smaragd."
(Razodetje)

Danes začenjamo potovanje, eno tistih, ki vam ne more spodleteti. To je potovanje v vaše srce, in zato z njim vaše približevanje Domu. Za vas ni drugega kraja, kamor bi lahko šli, kajti ničesar drugega ni, kar bi vas zadovoljilo. Samo ena naloga je in nagrada, ki jo iščete, je že vaša. To vedenje naj bo začetek našega potovanja. Celo, preden boste prebrali naslednjo besedo, je znotraj vas že vse dopolnjeno. Objemite to misel in ostalo bo temu sledilo. Vse stvari so zdaj dovršene znotraj vas.

Koristno bi bilo, da razumete "srce", ki je naš namen in cilj potovanja. Vas preseneča, če vam povem, da imate tri srca in, da vsako posebej služi popolnoma drugačnemu namenu? Začeli bomo s prvim, s srcem, ki upravlja vaše fizično bitje. To je srce iz mesa in krvi, ki skrbi za vaše telo in to vedenje, bo tukaj zadostovalo. Mnogi od vas ste že spoznali tudi drugo srce, bolj subtilni energetski center, ki upravlja fizično srce. To je srčna čakra, ki vas povezuje z vašim božanskim namenom na Zemlji. In končno, tu je še tretje srce, ki ga imenujemo "Sveto srce" in to naj bo zdaj mesto naše pozornosti. Višje srce je Prestol moči, tu vstopate v celotno stvarstvo.

Mirna, jasna noč
in zvezdnato nebo...
moj pogled uprt v zvezdo,
ki žari močneje
in moje neskončno hrepenenje...

Hrepenela sem po tem,
da bi nekoč dosegla nebo
in se dotaknila te zvezde
jo občutila ...
in nisem niti slutila
da tudi zvezda hrepeni po meni,
po mojem dotiku.

In neke dolge, samotne noči
se je zvezdica, nežno,
kot beli metulj
spustila v moje srce.
In občutila sem neskončno nežnost,
mehki, žametni objem miru,
ki me je zapolnil, in pomiril.

Bralce in pisce prispevkov na Pozitivkah obveščamo, da se bo v bodoče na glavni strani dnevno objavljalo največ tri prispevke. S tem želimo spodbujati in nagraditi kvaliteto prispevkov, obenem pa usmeriti pozornost bralcev tudi na rubrike ter posledično cel časopis, ne samo na glavno stran.

Hkrati bi vas želeli opozoriti, da so v rubriki Aktualno na desni strani objavljeni naslovi dvajsetih zadnjih objavljenih člankov, tako da imate v vsakem trenutku neposreden dostop do člankov, objavljenih tisti dan.