Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Včasih se zdi, kot da bi v tebi bivala dva človeka. Eden, ki naredi vse prav in ga kažeš zunanjemu svetu, in drugi, ki se ga sramuješ. V vsakem človeku obstaja neka globoka razklanost. Srečujem ljudi, ki kljub največjemu prizadevanju okolice vedno znova zapadajo v staro zlo. Ljudi, ki bi radi v redu živeli, pa vendar počenjajo stvari, ki jih niti sami ne razumejo.
Zakaj je tako? Ker človek ni Bog, niti ni angel ali kakšno nadnaravno bitje, ampak le majhen romar na dolgi poti. In vendar je človek čudovito bitje. Izkustvo lastne slabosti mu omogoča, da razume soljudi. Kdor si nikoli noče priznati neuspeha, postane farizejski in trd kot kamen. Srce mu zakrni in ni več zmožno tolažiti in opogumljati drugih, jih razumeti in jim odpuščati.
Naj te tvoje lastne slabosti in napake ne presenečajo. Vendar jih tudi ne smeš prikrivati in preobračati v kreposti. Naučiti se moraš živeti z njimi. Saj vendar veš, da nihče ni tako dober, kot je v svojih najboljših trenutkih, in nihče ni tako slab, kot je v svojih najslabših trenutkih. Prijateljstvo in ljubezen cvetita, kadar ljudje postanejo blagi, blagi v svojih sodbah, blagi v svojih besedah in blagi v medsebojnem ravnanju.
Ne moreš razočarati Boga! Mnogi ste že kdaj čutili, kot da ste na tak ali drugačen način razočarali Boga. Da niste storili dovolj, da ste šli v napačno smer...
Dragi shaumbre! Ne morete razočarati Boga, pravi Tobi. Ni kazni in nič ni prav ali narobe.
Še karme ni, dragi prijatelji. Ustvarili ste to - karmo. Karmo kot drugo besedo za greh, drugo besedo za strah, drugo besedo za nerazumevanje, drugo besedo za stalno vračanje na zemljo. Vi ste to ustvarili in postavili v staro energijo. Karme ni.
Boga ne moreš razočarati. Povedano drugače: Bog, ne moreš razočarati.
ponedeljek, 7. junij 2004 @ 06:17 CEST
Uporabnik: ana
»Vhod v tipi je vedno obrnjen proti vzhodu. Ko Indijanec zjutraj stopi iz šotora, da bi pozdravil sonce, se ozre v nov dan in naredi štiri korake. Vsak korak pospremi z željo – za vsak letni čas, ki bo prišel. Potem upre pogled proti zahodu; prehiti sončno pot, preden bo sonce dohitelo zahodno obzorje. Tako pokaže, da se nič, kar premine, ne vrača; včerajšnji dan je končan. Pogled je zazrt naprej. V življenju Indijanca ni slabih dni. Tudi če je še tako viharno – sleherni dan je dober. Ker živiš, je dober vsak dan.«
Henry Old Coyote
rojen leta 1912, je pripadnik Indijancev Crow, ki so pred prihodom belcev živeli vzhodno od velike travnate ravnine kot lovci in poljedelci. Tipi – beseda iz jezika Dakotcev – označuje stožčasto obliko šotora prerijskih Indijancev, narejenega iz ustrojene bizonje kože, običajno okrašene in poslikane z različnimi simboli. Število štiri (štiri korake) je pomenilo Indijancem sveto število.
»V žalosti se slaboten oglašam, o šestere moči sveta. Prisluhnite mi! Morda je zadnjič, da vam kličem. Podarite mojemu ljudstvu novo življenje!«
ponedeljek, 7. junij 2004 @ 06:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Angelika je bila posebnež že od majhnih nog. Nikoli se ni hotela igrati s punčkami, ampak vedno le s fantki. Pridružila se je starejšemu bratu in sosedovim fantom pri igrah. Najbolj pogosta je bila igrica "partizani in Nemci". Takrat se je podila s fanti po hribih, vedno pa je dobila le najslabšo leseno puško, saj je bila vendar punčka. Vendar pa je to ni pretirano motilo, saj ji je bilo najbolj pomembno, da je lahko sodelovala pri fantovskih igrah. Dekletcu je to ogromno pomenilo, saj se je tako počutila bolj pomembno.
Težavice so nastopile pri vstopu v osnovno šolo, saj se z dekleti nekako ni znašla. Vajena je bila fantovskega vpitja okoli sebe, naletela pa je le na razvajene mamine punčke. Njena najboljša prijateljica je bila Rozika, s katero je hodila skupaj v šolo.
Rozika je imela navado, da je celo pot čebljala: "Veš, pri nas doma smo pa kupili novo kravo, ki ji je ime Lizika. Zelo rada jo božam in se igram z njo..." Angelikine misli so bile čisto proč. Razmišljala je, kako bi se podila s fanti po hribih, kako bi raziskovala staro podstrešje, kaj neki se nahaja v tisti stari hiši, kjer stanuje le še stara mama in kjer so se nekoč menda podili duhovi...
Britanija, Anglija, rada te imam. Ljubim te z vsem srcem. Vedno bom imela kotiček zate v svojem srcu. Otroci Anglije, rada vas imam. Angleški otroci, bodite pogumni - gradite novo Anglijo, ohranite hribe, parke, rezervate. Bodite zlati otroci, magični, čudoviti. Bodite veseli, plesajte in pojte. Bodite luč sveta. Vi vsi, ki ste prišli polagati rože, svoje poezije, svoje risbe in slike - vsakega od vas sem videla: Bob in Mary, Julian in Gary, Sarah in Philip - vas vse in vse vas v Franciji, v Nemčiji, na Poljskem, v Bosni in Hrvaški in v vseh drugih deželah - tebe Mirjam, tebe, Peter, tebe Sybil in Ursula, tebe, Mirko, Tanja, vas vse - videla sem vaše solze, videla in čutila sem vašo ljubezen. Dotaknila sem se vaših rok, božala sem vas po laseh, celo ko si ti Susan šla v kapelo in si zame molila, bila sem s tabo. Bila sem pri vas, slišala sem vaše besede, videla sem vaše solze. Vi na svetu, vsakega od vas sem videla. Od tukaj se vidi drugače, vidi se vse, za to imaš "cel svet". Kakšno veselje, kako krasen čas zame. Čutila sem, da ni bilo nič zaman. Čutila sem se resnično kot princesa, ko sem lebdela nad vsemi temi rožami. Ste čutili moj nasmeh, ste slišali moj smeh? Ste ga slišali v Kalkuti, Los Angelesu, Tel Avivu in Gazi, ali ste ga slišali v Kairu in Amsterdamu, v Riu in Hong Kongu?
Če bi vas le mogel moj nasmeh, moj opevani nasmeh pripraviti do nasmeška! Rada bi, da se tudi vi nasmihate. Moj nasmeh bo z leti zbledel, vi pa svoj nasmeh lahko vedno, vsak dan obnavljate. Darujte drugim svoj nasmeh, nasmehnite se sami sebi, nasmehnite se vašim otrokom, darujte starim svoj nasmeh. Nasmeh iz srca. Nasmeh nežnega srca in sočutja.
nedelja, 6. junij 2004 @ 05:23 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Prijatelj, izrekel si mi
izredno čustvene in srčne besede,
katerim dolgujem svojo perot,
vzlet ptice na krošnjo drevesa,
kjer večno vladajo bogovi
na sipinah večernega molka
in na delčkih vesoljne snovi,
na iskanju utripajočih noči,
na odtisih, ki so jih zaznamovale oči.
Tam šumijo veje svoje senčne pesmi,
nanje se je ujelo jutranje sonce,
nanje so obešena bremena in skrbi,
nanje so obešeni sadovi resnice,
nanje so obešeni relikti preteklosti,
tam odmevajo pogovori o vsem,
kar sva govorila in napisala.
Tam živijo žametne pesmi svojo usodo
in poetična moč živi v njih svoje življenje.
Pomeni se lahko sprevržejo v stiske,
stiske v spoznanja in živo snov,
ki ima razlage v odmevih modrosti.
sobota, 5. junij 2004 @ 07:22 CEST
Uporabnik: mychi
8. junija 2004 bo planet Venera prekrila Sonce, to je fenomen, ki se je zgodil le nekajkrat odkar so izumili teleskop. To je prvi tak dogodek od leta 1882 in se ne bo ponovil do leta 2012, ki je predstavljeno kot leto, ko bo konec sveta kot ga poznamo danes.
Že od starih dni je Venera predstavljala Božansko Žensko energijo. Lani sem potovala po ruševinah Starih Majev in nekaj časa preživela z majevskim šamanom, ki me je učil o povezavah starih Majev s planetom Venero. Pokazal mi je starodavne ruševine z lesorezom Venere, kar so uporabljali kot koledar, s katerim so merili leta, ko se je Venera postavila v vrsto z lesorezom. Ko sem sedela na stopnicah pred Chichan Itza piramido, blizu črte, kjer se pojavi kača na vsako spomladno enakonočje, sem prosila Ixchel, majevsko boginjo, za sporočilo. Takoj se je pojavila vizija planeta Venere, obkrožena z ovijajoči se vijoličnimi kačami, ki so predstavljale planet. Venera je bila v središču, kot uravnoteženo jedro.
sobota, 5. junij 2004 @ 06:33 CEST
Uporabnik: titanic
Poslušajmo sebe kako govorimo in kaj, ko se pogovarjamo z ljudmi. Posebno pomembno je, da slišimo sebe takrat, ko nekomu kaj svetujemo ali mu povemo svoje mnenje o neki stvari. Malokdaj se osredotočimo nase, saj so nas vedno učili, da poslušajmo druge, kaj nam govorijo, ne pa sebe, kaj jim mi povemo. Seveda je dragocena vsaka beseda, ki nam jo nekdo nameni, še bolj pa je dragoceno to, da nas nekdo vpraša za mnenje oziroma za nasvet. To pomeni, da nam zaupa in ima z nami prijetno izkušnjo.
sobota, 5. junij 2004 @ 06:30 CEST
Uporabnik: Ales
Direktor, vodja in pripravnik so se odpravili na kosilo in
gredoč po parku nenadoma zagledajo staro oljno svetilko.
Ko jo podrgnejo, se iz nje v dimu prikaže duh.
Duh spregovori: "Ponavadi izpolnim tri želje; torej povejte, kaj si želite!"
"Najprej jaz, najprej jaz!", se oglasi pripravnik.
Želim si biti na Bahamih, prevažati se po morju z gliserjem in
pozabiti na vse skrbi!". Puf in izgine!
"Zdaj pa jaz, zdaj pa jaz!
zavpije vodja ves presenečen. "Naj bom na plaži na Havajih,
daj mi osebno maserko, zraven pa neskončno zalogo Pine colade in
poleg mene ljubezen mojega življenja!" Puf in izgine tudi on!
"Zdaj pa še ti", se duh obrne k direktorju."
"Glej", pravi direktor, "da bosta tadva na delovnem mestu še pred kosilom!"
MORALA ZGODBE: Direktor naj ima vedno prvo besedo!
Ko sem nekega jutra zajtrkoval, sem slučajno slišal pogovor dveh onkologov. Eden izmed njiju se je zagrenjeno pritoževal:
»Veš, Bob, jaz tega enostavno ne razumem. Uporabili smo enaka zdravila, enake odmerke, enak plan in enake začetne kriterije. In vendar imam jaz dvaindvajset odstotno stopnjo dovzetnosti, ti pa štiriinsedemdeset odstotno. To je pri metastaznem raku nekaj nezaslišanega. Kako ti to uspe?«
Njegov kolega mu je odgovoril:
»Oba uporabljava Etoposide, Patinum, Oncovin in Hydroxyurea. Ti svoje imenuješ EPOH. Jaz pa svojim pacientom pravim, da jim dajem HOPE (ang. upanje). Ne glede na to, kako žalostna je statistika, jaz poudarjam, da možnost obstaja.«
William M. Buchholz, dr. medicine
iz knjige: Kurja juhica za ozdravelo dušo
Jack Canfield
Mark Victor Hansen
Patty Aubery
Nancy Mitchell
sobota, 5. junij 2004 @ 05:23 CEST
Uporabnik: Ales
Na Norveškem je danes začela veljati prepoved kajenja v barih in restavracijah, tako da se kadilci v tej državi lahko svoji razvadi predajajo le še na prostem ter doma. Protikadilski zakon prepoveduje kajenje na vseh javnih mestih, kjer strežejo hrano in pijačo. Prepovedani so tudi posebni kotički ali prostori za kadilce, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Slovenske škofovske konference (SŠK) so predstavili drugi mednarodni in interdisciplinarni kolokvij z naslovom Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja. Predavatelji bodo na tridnevnem kolokviju, ki se bo danes začel v Ljubljani, spregovorili o etičnih problemih v današnjem svetu. Prav etična odgovornost je ena redkih neoporečnih poti v varnejšo prihodnost človeštva, je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik SAZU Jože Trontelj. Kolokvij sta sicer organizirala SAZU in vatikanski papeški svet za kulturo, pri organizaciji in oblikovanju programa pa je sodelovala tudi Slovenska škofovska konferenca.
Pečico segrejemo na 175 C.
Skupaj zmešamo moko, ingver, pecilni prašek, klinček, cimet in sol. V večji skledi kremasto zmešamo margarino in sladkor, dodamo jajce, na koncu še sladkorni sirup in vodo. Kremo vmešamo v mešanico moke in začimb. Testo oblikujemo v kroglice velikosti oreha in jih povaljamo v preostalem sladkorju. Kroglice položimo na papir za peko dovolj narazen, ter jih nekoliko sploščimo.
Piškoti se pečejo 8-10 minut v prej ogreti pečici, po peki jih še nekaj časa pustimo na pekaču. Shranimo jih v tesno zaprti posodi. Spečemo 24 piškotov.
petek, 4. junij 2004 @ 07:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Mahatma Gandhi – Mohandas Karamchand (1869-1948) Mojster nenasilnega boja za resnico in človekove pravice
Rodil se je v Indiji z imenom Mohandas Karamchand Gandhi. Pozneje je postal znan kot Mahtma, kar pomeni »velika duša«. V Londonu je študiral pravo in postal odvetnik. Bil je vegetarijanec in je o tem napisal nekaj knjig. Svoje delovanje je začel leta 1893 v Južni Afriki, kjer se je boril proti rasni diskriminaciji Indijcev. Leta 1913 so ga zaprli, ko je vodil protestni pohod indijskih rudarjev v Južni Afriki. Med prvo svetovno vojno se je vrnil v Indijo. Po vojni je deloval v indijskem nacionalnem kongresu in v gibanju za neodvisnost Indije. Postal je svetovno znan z uveljavljanjem politike državljanske neposlušnosti, prostestnega postenja (gladovne stavke) in pasivnega ter nenasilnega odpora in je bil zaradi tega večkrat zaprt (vsega skupaj je preživel več kot 2300 dni v zaporu). Leta 1922 je bil obsojen na 6 let zapora, vendar so ga po dveh letih izpustili. Leta 1924 se je 21 dni postil za enotnost muslimanov in hindujcev. Ena najbolj osupljivih akcij je bil »solni marš« leta 1930, ko je vodil več tisoč ljudi skoraj en mesec do morja, da so si nabrali svojo sol, da ne bi plačali solnega davka. Leta 1933 se je 21 dni protestno postil proti britanskemu zatiranju v Indiji. Leta 1939 se je protestno postil proti avtokratskemu zakonu v Indiji. Med drugo svetovno vojno je še intenzivneje zahteval neodvisnost Indije. Leta 1942 so ga ponovno zaprli za 2 leti. Boril se je za sožitje med hindujci in muslimani in je nasprotoval odcepitvi Pakistana. Leta 1948 ga je med vodenjem molitvenega shoda umoril hindujski skrajnež.
petek, 4. junij 2004 @ 06:22 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Angeliko je rodila dekle, ko je bila stara komaj šestnajst let. Zanjo ni znala skrbeti, saj je bila premlada, da bi sprejela takšno odgovornost kot je biti mama. Za Angeliko je od njenega šestega meseca skrbela njena babica, ki je imela že šest svojih otrok, ki so bili vsi starejši kot Angelika. Ti otroci so sprejeli Angeliko kot svojo mlajšo sestrico in so se z njo igrali in jo varovali kot punčico v svojem očesu.
Angelika je bila v osnovni šoli zelo pridna in se je največ družila z Borutom, ki je bil kar dvanajst let starejši kot ona, a je bil najmlajši v tej številčni družini. Bil je njen stric, a je skrbel zanjo kot bi bil njen brat. Učil jo je vožnje s kolesom, igrala sta se z žogo, pomagal pa ji je tudi pri reševanju domačih nalog.
Osnovnošolska leta so hitro minila in Angelika se je po posvetovanju s šolsko svetovalko odločila, da se bo vpisala na srednjo kemijsko šolo. Tu je spoznala svojega prvega fanta, s katerim sta se zelo dobro razumela, a sta se po končani srednji šoli razšla.
Dr. Zoran Arnež na čelu evropske plastične kirurgije
Član Evropske akademije znanosti in umetnosti profesor dr. Zoran M. Arnež, dr. med., strokovni direktor Kliničnega centra v Ljubljani, je bil v soboto na kongresu v Genovi izvoljen za predsednika evropskega združenja za plastično in rekonstruktivno kirurgijo (EURAPS).
Izvolitev prof. Arneža je veliko priznanje tudi za slovensko plastično kirurgijo. Med prvimi nalogami na tem položaju prof. Arnež napoveduje trdo delo na področju izboljšanja izobraževanja in krepitev timskega dela plastičnih kirurgov skupaj z drugimi vejami medicine.
četrtek, 3. junij 2004 @ 07:55 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Naj vas ne bega, če se energija veska še enkrat ponovi. Dejansko je 3.6. čas Budinega razsvetljenja, čeravno je energija Škorpijonove lune, ki označuje vstajenje pri nas že eno luno nazaj. Tudi deževno vreme je 4.5. nakazovalo na Škorpijonovo luno, a po koledarju naravnih ljudstev, tistih, ki so povezani z dejanskim časom (pri nas upoštevamo umetni, gregorijanski koledar, tropični zodiak), je zdaj 3.6. tradicionalni praznik Vesak, Budino razsvetljenje, ko je polna luna na osi Dvojček - Strelec.
Letos je glavni akter na nebu Venera in zato moramo biti še posebno pozorni na vsa dogajanja v zvezi z Venerino potjo na nebu. Junijski ščip bo dal navodila, glede na posameznikovo natalno karto, kje se moramo prečistiti, kje narediti spremembo, da se prebudimo. Sideralni vesak je prebujenje na določenem področju življenja.
Venera je retrogradna, v znamenju dvojčka in se sreča eksaktno v opoziciji s Plutonom v času ščipa. Potem potuje ožgano retrogradno pot, kjer 8.6. sreča sonce, tega dne Venera zagori v soncu. Lahko jo bomo opazovali podnevi, kot črno piko na soncu. Tega dne se Venera žrtvuje in zapleše soncu svoj ples, da lahko mi smuknemo mimo v spremembo in nas sonce ne ožge. Tega dne lahko tudi sami plešemo svoj ples v podpori Veneri.
četrtek, 3. junij 2004 @ 06:57 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava: Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem IV. (1. del)
Predmeti v stanovanju me naenkrat motijo in toliko jih je.V vrtincu dogajanj sem in, hvala Bogu, v delu, tako da me to samo moti, ne pa sili v kakšen ukrep. Z novo skupino sem začela novo delavnico ozaveščanja stanja čaker v življenju. Začeli smo seveda s prvo, ki med drugim pomeni nov začetek, pridobivanje stabilnosti in zaupanja, občutka varnosti, nov odnos do telesa in zdravljenje. Pokriva tudi preživetje človeka in počutje v stanovanju. Pred sedmimi meseci sem nesla dve nabasani potovalki mojih oblačil na Reko in zdaj je čas, da zamenjam plakate na stenah ter prečešem in izpraznim police. V tem razmišljanju mi je roka segla po eni od knjig in žalost je prišla, ko sem prebrala meditacijo o notranjem otroku.
Malo Bernardko sem si položila v naročje z njeno dlanjo v svoji in sama sedla v naročje kozmičnega starša, s svojo dlanjo v njegovi. Zajokala sem in žalost naju je obe objela. Res ti ni lahko, mala Bernardka. Kaj lahko zdaj naredim? Zamočila sem, res je. Kako bova prišli skozi, ven? Bova že, boš videla, bova že… Še vedno sva. Vse bo dobro, obljubljam. Je že, saj vidiš, kako naju imajo angeli radi…
S sten sem pobrala vse fotografije Babe in Mame, po eno sem pustila v mojem svetišču. Verjamem, da človek na stene obesi tisto, kar mu je vredno. Tako zdaj gledam nekaj mojih povečanih fotografij - eno veselo z Nušo in fotografiji z Mojzesove gore, tik pred in takoj po sončnem vzhodu. Moj fokus je vzhod. Odločila sem se še, da bom začela intenzivno delati na odpuščanju.
NE ZAMUDITE
Včasih se zdi, kot da bi v tebi bivala dva človeka. Eden, ki naredi vse prav in ga kažeš zunanjemu svetu, in drugi, ki se ga sramuješ. V vsakem človeku obstaja neka globoka razklanost. Srečujem ljudi, ki kljub največjemu prizadevanju okolice vedno znova zapadajo v staro zlo. Ljudi, ki bi radi v redu živeli, pa vendar počenjajo stvari, ki jih niti sami ne razumejo.
Ne moreš razočarati Boga! Mnogi ste že kdaj čutili, kot da ste na tak ali drugačen način razočarali Boga. Da niste storili dovolj, da ste šli v napačno smer...
»Vhod v tipi je vedno obrnjen proti vzhodu. Ko Indijanec zjutraj stopi iz šotora, da bi pozdravil sonce, se ozre v nov dan in naredi štiri korake. Vsak korak pospremi z željo – za vsak letni čas, ki bo prišel. Potem upre pogled proti zahodu; prehiti sončno pot, preden bo sonce dohitelo zahodno obzorje. Tako pokaže, da se nič, kar premine, ne vrača; včerajšnji dan je končan. Pogled je zazrt naprej. V življenju Indijanca ni slabih dni. Tudi če je še tako viharno – sleherni dan je dober. Ker živiš, je dober vsak dan.«
Angelika je bila posebnež že od majhnih nog. Nikoli se ni hotela igrati s punčkami, ampak vedno le s fantki. Pridružila se je starejšemu bratu in sosedovim fantom pri igrah. Najbolj pogosta je bila igrica "partizani in Nemci". Takrat se je podila s fanti po hribih, vedno pa je dobila le najslabšo leseno puško, saj je bila vendar punčka. Vendar pa je to ni pretirano motilo, saj ji je bilo najbolj pomembno, da je lahko sodelovala pri fantovskih igrah. Dekletcu je to ogromno pomenilo, saj se je tako počutila bolj pomembno. 
Pihaj veter, ponesi me s seboj,
Prijatelj, izrekel si mi
8. junija 2004 bo planet Venera prekrila Sonce, to je fenomen, ki se je zgodil le nekajkrat odkar so izumili teleskop. To je prvi tak dogodek od leta 1882 in se ne bo ponovil do leta 2012, ki je predstavljeno kot leto, ko bo konec sveta kot ga poznamo danes.
Poslušajmo sebe kako govorimo in kaj, ko se pogovarjamo z ljudmi. Posebno pomembno je, da slišimo sebe takrat, ko nekomu kaj svetujemo ali mu povemo svoje mnenje o neki stvari. Malokdaj se osredotočimo nase, saj so nas vedno učili, da poslušajmo druge, kaj nam govorijo, ne pa sebe, kaj jim mi povemo. Seveda je dragocena vsaka beseda, ki nam jo nekdo nameni, še bolj pa je dragoceno to, da nas nekdo vpraša za mnenje oziroma za nasvet. To pomeni, da nam zaupa in ima z nami prijetno izkušnjo. 
Direktor, vodja in pripravnik so se odpravili na kosilo in 
Ko sem nekega jutra zajtrkoval, sem slučajno slišal pogovor dveh onkologov. Eden izmed njiju se je zagrenjeno pritoževal:
Sestavine
Tu sem.
Angeliko je rodila dekle, ko je bila stara komaj šestnajst let. Zanjo ni znala skrbeti, saj je bila premlada, da bi sprejela takšno odgovornost kot je biti mama. Za Angeliko je od njenega šestega meseca skrbela njena babica, ki je imela že šest svojih otrok, ki so bili vsi starejši kot Angelika. Ti otroci so sprejeli Angeliko kot svojo mlajšo sestrico in so se z njo igrali in jo varovali kot punčico v svojem očesu. 
Naj vas ne bega, če se energija veska še enkrat ponovi. Dejansko je 3.6. čas Budinega razsvetljenja, čeravno je energija Škorpijonove lune, ki označuje vstajenje pri nas že eno luno nazaj. Tudi deževno vreme je 4.5. nakazovalo na Škorpijonovo luno, a po koledarju naravnih ljudstev, tistih, ki so povezani z dejanskim časom (pri nas upoštevamo umetni, gregorijanski koledar, tropični zodiak), je zdaj 3.6. tradicionalni praznik Vesak, Budino razsvetljenje, ko je polna luna na osi Dvojček - Strelec.
Predmeti v stanovanju me naenkrat motijo in toliko jih je.V vrtincu dogajanj sem in, hvala Bogu, v delu, tako da me to samo moti, ne pa sili v kakšen ukrep. Z novo skupino sem začela novo delavnico ozaveščanja stanja čaker v življenju. Začeli smo seveda s prvo, ki med drugim pomeni nov začetek, pridobivanje stabilnosti in zaupanja, občutka varnosti, nov odnos do telesa in zdravljenje. Pokriva tudi preživetje človeka in počutje v stanovanju. Pred sedmimi meseci sem nesla dve nabasani potovalki mojih oblačil na Reko in zdaj je čas, da zamenjam plakate na stenah ter prečešem in izpraznim police. V tem razmišljanju mi je roka segla po eni od knjig in žalost je prišla, ko sem prebrala meditacijo o notranjem otroku.
