NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 21-jan
  • Ura pravljic

  • sreda 22-jan
  • Dr. Vojka Bole-Hribovšek: Biti v sozvočju s seboj

  • četrtek 23-jan
  • Ura pravljic: Volk, ki ni hotel hoditi

  • petek 24-jan
  • Knjige v meni puščajo sledi

  • sobota 25-jan
  • Ledena trofeja 2020
  • Mistična Indija - popotovanje
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 26-jan
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani
  • Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje

  • ponedeljek 27-jan
  • Hidravlika in konstrukterstvo od antike do danes

  • torek 28-jan
  • Gruzija - Katja Jarc

  • sreda 29-jan
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Življenje mest - Črnomelj

  • četrtek 30-jan
  • Ura pravljic: Ko so bili krokarji še pisani

  • petek 31-jan
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 01-feb
  • Damir Avdić, Pravi človek za kapitalizem / Keltika

  • nedelja 02-feb
  • Drsališče Lumpi park

  • ponedeljek 03-feb
  • Igra go

  • torek 04-feb
  • Ura pravljic

  • sreda 05-feb
  • Ura pravljic

  • četrtek 06-feb
  • Stripovska štafeta Miha Ha

  • petek 07-feb
  • Vikend umik v tišino
  • S smučmi po skrivnostni Trnovski planoti

  • sobota 08-feb
  • Ustvarjale delavnice s Polono Kitak

  • nedelja 09-feb
  • Poročni sejem Maribor

  • ponedeljek 10-feb
  • Escape room The Key Ljubljana

  • torek 11-feb
  • Potopisno predavanje: Po poti ribičev

  • sreda 12-feb
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 13-feb
  • Ura pravljic

  • petek 14-feb
  • Uvodni trening / boks / olimpijska šola

  • sobota 15-feb
  • Ledena trofeja 2020

  • nedelja 16-feb
  • Voden ogled MPT za seniorje

  • ponedeljek 17-feb
  • Escape room The Game Bled

  • torek 18-feb
  • Bralna čajanka - Sonja Pirman

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Misel tedna   
    nedelja, 8. avgust 2004 @ 20:08 CEST
    Uporabnik: arlena

    * Modre misli in zgodbe












    Morja ne moreš prečkati,
    če le zreš v vodo...


    Tagore





      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja arlena
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040622230959770

    No trackback comments for this entry.
    Misel tedna | 38 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 9. avgust 2004 @ 19:15 CEST
    Draga Arlena,
    morja ne moreš prečkati, če ne zreš v vodo. Seveda pri tem ne moreš vedeti kakšna je globina morja in kako jo boš prečkala: z brodenjem vode, ali s plavanjem, ali te bo morda pepeljal čez vodo varni čoln. Resnična pot se prične, ko spoznaš ovire in sredstva, s katerimi boš dosegla svoj cilj. Tvoje noge so samo sredstvo, ki je dovolj občutljivo, da z njim prav ravnaš in jih prav oceniš. Če se odločiš, da boš morje prečkala s hojo, potem moraš vedeti za globino morja in koliko hoje tvoje noge vzdržijo. Pri tem pa ne pozabi na naravne ujme, kakor so orkani in razburkano morje. Ti lahko zreš v mirno, čisto, kristalno, sinje modro morje, nikoli pa ne moreš vedeti kakšne premoči vsebuje morje v sebi v vetrovnem vremenu in neurju.

    Ko gremo na pot ni dovolj, da zremo v vodo in njeno trenutno razpoloženje oziroma stanje morja, temveč moramo vedeti do kakšnih mej naravne zakonitosti lahko razvijejo svoje moči in sposobnosti. Če se napotiš prečkati morje s čolnom potem bodi pazljiva na smer vetra, kajti veter ruši in podira jadra ter uničuje in prevrača čolne. Če se odločiš, da boš morje preplavala, potem prej spoznaj svoje telesne vzdržljivosti in sposobnosti in se pozanimaj za napoved vremena, da te ne bo prensenetilo viharno in razburkano morje.

    Stojča voda nam ne povei veliko. Če gledamo v stoječo vodo, vidimo svoj obraz kot v zrcalu, vendar naš obraz nam pove le tisto, kar želimo zvedeti o samem sebi, o svojem izgledu. V morju nikoli ne vidiš celotne duše. Morje nam nikoli ne pove tistega, kar želimo zvedeti o drugih stvareh, ker se v vodi ne zrcalijo ali se pred vodno gladino skrivajo. Mnogotere igre dneva in sončne svetlobe so lahko zelo varljive, saj se vreme lahko kaj hitro spemeni v najbolj razbesnelo neurje, ki bo naše zaupanje omajalo in vzbudilo v nas dvom in strah. Božansko morje je vzvišeno nad lepoto, v trenutku pa se lahko sprevrže naša pot v najbolj tragično past in nesrečo.

    In če prenesemo to analogijo na človeka, potem ugotovimo, da se nikoli pri človeku ne moremo zanesti na lepoto njegovega obraza, na tiste poteze in dražljaje, ki ga na zunaj zrcalijo. Spoznati moramo vse, kar v njem živi visokega in nizkega. Nedvomno je, da je krona človeškega telesa glava. Med organi, ki intenzivno oblikujejo človeško glavo so oči. Že tisočkrat in tisočkrat je bilo povedano, da so oči tiste, ki so najuboglivejše za izražanje človeške duše. Obraz z očmi vzbuja lepoto našega občutka. Vendar obraz še ne pove vsega, kajti na obrazu še ne vidimo duše v celoti. Tako, kot se čisto, kristalno, prozorno sinje modro morje razbesni v neurju, tako se lahko tudi lep človeški obraz pokaže kot slabo usposobljen za boj, da bi si oskrbel orožje, s katerim bi lahko bil kos vsem zverem in sovražnikom, ki se v njem za vso vidno lepoto skrivajo. Zavest lepote obraza na more vplivati na zver v njem. Pogosto v navdušenju občudovanja govorimo o lepoti narave morja; o lepoti človeškega telesa. Vendar narava sama govori in potrjuje, da je vsaka lepota v sebi ranljiva, saj jo izdatno pači tudi njena skrivna grdobija, ki je ne vidimo vedno, temveč jo občutimo kot odtujeno funkcijo lepote. Človeška lepota je lahko umetno vzdrževana s kozmetiko, športi, telovadbo in se kaže kot prefinjena. Lepih teles je veliko več kot lepot duha. Lepotice in lepotce vidimo na plažah, v filmih, kozmetičnih salonih, savnah, itd. Veliko manj pa vidimo lepih duš in src, ki bi si jih kar tako lahko ogledovali. Takšne duše ali srca običajno ne vidimo, temveč jih le občutimo. Zanimivo je tudi kako človeštvo odobrava osladni in zverinski značaj lepote, čemur smo pogosto priča v sodobnih filmih ali zabavnih prireditvah ter na drugih mestih, na katerih lepotice in lepotci na cenen način prodajajo svojo telesno lepoto. Za marsikoga je kakšno lepo oblikovano stegno ali ritka bolj cenjeno in občudovano, kot dobro in plemenito srce, čeprav zato njena lastnica ali lastnik nimata nobene zasluge, ker mu je vse to od Boga podarjeno. Za dobroto in plemenitost duše pa traja dolga vzgojna pot srca. Taki ljudje so kakor kristali med kamenjem. In tudi kristali imajo lahko krive nesorazmerne robove in druge napake. Iz tega dejstva lahko izpeljemo zanimivo misel: Bog je ustvaril človeka po zakonih lepote s tem, da je upošteval mere raznolikosti in pestrosti sveta, zato smo tako različni med seboj. Vse kar je Stvarnik ustvaril, je ustvaril z dobrim namenom. Človek pa lahko oblikuje svojo dušo in srce samo po božjih zakonih ali po demonih, ki človeku zavladajo. In tudi tisti kristal, ki ni oblikovan po želenih oblikah drugih kristalov, si je v skladu s svojo geometrično lepoto in posebnostmi ter sijajem, v skladu s svojimi močni, našel lepoto in se kot tak izraža. Pri lepoti je tako, da jo človek najprej zazna z očmi in občuti, vendar človek se resnične lepote zave, ko jo spozna v vseh dimenzijah, vse od njenih elips so sinusovih ali sorodnih krivulj do spiral njenega duha. Lepotni občutek je jasna zakonitost srca. Pred očmi lepotnega kritika lahko odtehta le človek, pri katerem se manifestirajo in izražajo vse moči lepote duha in srca.

    Lep podrav tebi Arlena
    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 9. avgust 2004 @ 19:16 CEST
    Tako je tudi z vsako drugo izkušnjo. Če je nimaš, ne moreš o njej govoriti in je razumeti. Če človek nekaj ne doživi ali začuti, ne ve kako je to, če mu nekdo samo govori ali je bral o tem.
    Pozdrav tebi draga Arlena Titanic


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne ponedeljek, 9. avgust 2004 @ 20:19 CEST
    SONČEK OBEMA - tebi Tatjana in tebi Titanic...
    ja, všeč mi je Tagore in vedno mi bo - kratko in jasno pove bistvo ...
    nekaj narediš in nekaj se zgodi - spremeni ...
    in na nas je da naredimo prvi korak ...
    čakanje da bo to naredil nekdo drug , M ojster , Bog namesto nas - je iluzija
    verjamem v spremembe in mislim , da je prvi korak - vedno -korak k sebi ...
    pozdravček
    ARELENA


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 9. avgust 2004 @ 20:57 CEST
    Draga Arlena,

    za globoko občuteno poezijo Rabindrantha Tagoreja
    te razveselim z nekaj njegovimi verzi iz pesniške zbirke
    "Darovanjke"

    Moja apesem je odložila nekit.
    Ne ponaša se z obleko in okrasjem.
    Lišp bi motil najino zvezo;
    vsilil bi se med naju;
    njegov žvenket bi zatopil tvoje šepetanje.

    Moja pesniška ničemrnost
    od sramu umira pred tvojimi očmi.
    O, mojster pesnik, sedim pri tvojih nogah.
    Dovoli mi le, da bo moje življenje
    preprosto in ravno,
    kakor piščalka iz trsja čaka nate,
    da jo napolniš z glasbo.

    Lep pozdrav tebi draga Arlena
    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne ponedeljek, 9. avgust 2004 @ 21:16 CEST
    hvala ti v imenu vseh Tatjana-
    pesem je res čudovita in ravno tako je čudovita tvoja Duša...
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 09:45 CEST
    Lep pozdrav vsem obiskovalcem Pozitivk in seveda posebej Tatjani

    Najprej bi želel pohvaliti izjemno izrazno moč Tatjane Malec. Veliko lepih misli in opisov je prispevala in verjetno marsikomu polepšala dan ali pa vsaj obrnila tok živčne napetosti z negativnega na pozitivno.

    V tokratnem prispevku, ki še vedno nosi v sebi vse elemente njenega talenta, pa je v bistvu razmišljanja o premagovanju življenskih ovir in zakonih lepote, kot nekemu najvišjemu v stvarnikovi domišljiji, namenila po mojem skromnem mnenju nekoliko premalo pozornosti sami celovitosti človekovega bivanja.

    Ko govorimo o človeškem telesu (glavi, srcu itd.), lahko govorimo o polni funkcionalni celoti, v kateri vsi deli prispevajo k harmoničnemu delovanju organizma in se mi zdi dokaj pomajnkljivo poudarjati le npr. razvoj duha ali srca in enako pomanjkljivo poudarjati razvoj le posameznih delov telesa ali telesa "ločeno" od duše. Vedno so vsi deli telesa funkcionalno povezani in pretirana skrb za en del sistema pušča posledice v drugem.

    Najbolje bi se izrazil, če bi začel z znanim grškim aksiomom : zdrav duh v zdravem telesu. Tudi telovadba in šport, kot ju imenuje Tatjana, imata svojo funkcijo v harmoničnem človekovem razvoju (tu se ne spuščam v etimološko razlago obeh pojmov in predvidevam, da ju Tatjana jemlje kot človekovo fizično aktivnost) in ju ne moremo ozko jemati kot nekaj, kar umetno prispeva k človekovi lepoti. Res so stranpoti in zlorabe različnih sredstev v različnih človekovih usodah, ko poskušajo dosegati cilje na "nedovoljen" način vedno prisotne in se pogosto poslužujejo sredstev, ki opravičujejo cilj, tudi predoziranje hormonov. Vendar pa v najširšem pojmovanju športne (gibalne, samoohranitvene) aktivnosti, le to moramo jemati kot evolucijski del človekovega obstoja.

    Fizična lepota je res le en del resnice ali en del obraza človeškega življenja iztrgan iz celote in morda tudi zlorabljen. Vsekakor se strinjam s Tatjano, da gre za popačenje lastnega življenja in enostransko ter omejeno logiko razmišljanja. Res je potrebno na duhovni lepoti delati bistveno več kot na fizični (ki je lahko že prirojena). Tudi se dogaja, da tak "fizikalec" lahko postane v življenju hrom, omejen in na koncu ko zmanjka njegove lepote nemalokrat tudi zapuščen.

    Duhovni lepotec po drugi strani lahko trpi enake simptome. Tudi on ima lahko svojo duhovno osnovo prirojeno in jo pač po svoje s pridom izkorišča v plemenite ali neplemenite namene. Tako tudi on, če ne uravnotežuje svoje duhovne aktivnosti s potrebo po uporabi svojih organov (posebno srca v fizičnem smislu) ima lahko kake težave, prav zrcalno podobne tistim, ki se pojavljajo pri fizičnih lepotcih. Fizična aktivnost spodbuja srce, preizkuša elastičnost žil, napaja organe s kisikom (tudi možgane), ki lahko na ta način aktivneje in kvalitetneje funkcionirajo. Hitra fluktuacija krvi po žilah, hitro prinaša hrano organom in odnaša odpadke in pospeši njihovo izločanje. Organizem se čisti. V organizmu je bolj čista kri in kot taka omogoča njegovo celovito optimalnejše delovanje. Pri počasnem utripanju srca pa le to peša (atrofira) in se hitreje stara, poleg tega pa se v telesu kopičijo razno razne naslage (tudi v možganih), upočasnjuje se delo organov in nastopijo lahko glavoboli. Zato šport ali telovadbo v pozitivnem smislu res težko jemljem kot enostransko prikazovanje prispevka k umetni lepoti.

    Obe zgodbi sta po mojem mnenju le del izseka v celotnem filmu. Vsako duhovno bogatenje, ki zanemarja hkratno fizično je omejeno in trpi ustrezne posledice, kot vsako fizično pretiravanje, ki ni usklajeno z duhovnim razvojem ravno tako.

    Zato grškemu idealu človeka nimam kaj oporekati. Lahko bi le kaj dodal. Ni odveč se vanj poglobiti in deliti njegove izkušnje, občutiti njegove učinke, čeprav bi lahko razmeram v tedanji grški družbi, ko je ideal nastal, oporekali marsikaj. Sam ideal ostaja preprosta resnica, ki se zrcali v vsaki človekovi aktivnosti, v kolikor želi ohraniti telesno fiziološko ravnotežje in duhovno harmonijo, s tem pa seveda tudi način reševanja svojih življenskih problemov in premagovanja morskih ali vesoljskih globin.




    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 11. avgust 2004 @ 10:52 CEST


    Dragi moji,

    naj še sam dodam nekaj misli k Tagorejevi misli tedna, ki v bistvu niti ni njegova. O tem je govoril že mojster in pesnik Kabir katerega je Tagore prevedel v angleščino in še mnogi drugi mojstri pred njim.

    Najprej kje in kaj je to morje?

    To morje je znotraj vsakega od nas in je skupek naše zavesti o sebi in svetu, je skupek zavedanja tvoje duše in tvoje biti.

    Njegove valovete sestavine so tvoja jeza, sovraštvo, nemir, pohlep itd

    in tvoje prečkanje

    v tvoj mir, resnico in ljubezen, v tvoje odpuščanje sebi in drugim,

    ki se lahko prepletajo v tvoje sočutje pomagati tistim,

    ki so potrebni tvoje pomoči.

    Skratka pozitivke,

    iz globine sebe drugim

    in spet lepo nazaj. :)



    lp




    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 11. avgust 2004 @ 12:06 CEST
    predvsem mi je všeč pri tej misli to , da poudarja , da moramo mi narediti korak , da se nekaj spremeni ...
    ko mi naredimo korak k Resnici ( sebi , Bogu , Absolutu oz. naprej k izkušnji le - tega vsega)...
    se tudi vse to premakne ...za dva koraka - k nam
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 12:44 CEST
    Prijetni sogovorniki,

    zanima me, ali je res že kdo dokončno spoznal vesoljno morje v sebi, tebi, v nas....povsod in ga morda prečkal ?


    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 11. avgust 2004 @ 12:54 CEST



    sam ga vsak dan že pol življenja prečkam vsaj za kako uro,

    ko se poglabljam vase z metodo Spoznanja sebe,

    ki mi jo je odkril moj mojster Prem Rawat Maharaji.

    Če želiš kaj več izvedeti o tem si preberi moj članek tu:

    Moja zgodba s Prem Rawat Maharajijem in

    Kdo sem jaz itd

    Zgoraj na Povezavah pod Znanja imaš kar nekaj linkov o njegovem učenju in razporeditvah prireditev po Sloveniji :)

    lp

    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 11. avgust 2004 @ 13:37 CEST
    Radovedni , pozdravljen...
    dokončno - to je velika beseda, ha , ha ...
    ne , dokončno ne , vsaj jaz še ne ...in mislim , da spoznavanje sebe nima nikoli konca ...
    sem pa doživela že mistične izkušnje sebe , drug. člov . bitja , Ljubezni , zvoka , Boga ipd.
    tudi , če so drugi napisi na vratih , je izkušnja , ki jo doživiš - vedno isTa ...ENOST ...
    in , potem jo še poglabljaš , prinaša ti uvide in spoznanja o življenju in vsem nasploh in končno širitev in dvig zavesti...
    do tega pa vodi toliko poti , kolikor je nas ljudi ...
    sama uporabljam vedno sebe ...iščem v sebi ..to je moja pot in ta pot sem jaz...
    iskati , kje drugje , je zame nesmisel ...vsak pa sam izbira
    pozdravček zate in podpiram tvojo radovednost - lep dan še v naprej
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 14:56 CEST
    Pozdravljena Arelena,

    naj te takoj vprašam ali je prav, saj sem opazil, da te naslavljajo tudi z Arlena.

    Najprej želim povedati, a ker si se mi predstavila kot zelo pronicljivo globok in razumevajoč um, si verjetno že opazila, da sem prišlek v "mesto" duhovno prosvetljenih. Veseli me, da si mi takoj odkrila lastno preizkušeno in obenem najpreprostejšo metodo hrabrega prodiranja v globine vesoljnega morja. Tako lepemu odgovoru ni kaj preveč dodajati. Vidi se lepota tvoje duše (kot to lepo opisuje Tatjana) in iskrena globina razmišljanja. Tudi tvoj spontan smeh je prijetno odzvenel.
    Če malo pojamram, me je Stojči takoj zasul s tolikimi informacijami, da bi kmalu utonil.

    Še nekaj pohval na tvoj račun, potem pa letim. Kar nekaj tvojih misli prelitih z pozitivnimi čustvi sem uspel prebrati in moram priznati, da puščajo prijetne spominske sledi. Še jih bom prebiral in upam, da bova še izmenjala kakšno modro izkušnjo na neskončni poti k "dokončnim" spoznanjem.

    Tudi tebi želim prijetne trenutke stkane v neskočno lep dan,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 15:01 CEST
    Stojči hvala za lepe misli in nasvete.

    Naj najprej povem, da sem prišlek na teh straneh in bom verjetno nekaj časa potreboval, da se bom adaptiral. Naj povem tudi to, da berem vse mogoče od znanosti do raznih modrosti, me pač vse zanima in si počasi ustvarjam mnenje. Vse, kar si mi svetoval bom počasi prebral in upam, da ne boš zameril, če si bom ustvaril svoje mnenje. To je obenem še ena stvar, ki me takoj zanima, glede na to, da imaš toliko izkušenj.

    Ko berem tako velike mislece (z vseh področij), so si včasih njihovi nasveti nasprotujoči. Nekateri svetujejo pomoč drugih, nekateri pa pravijo, da naj se vsak zanese na svojo moč spoznavanja. Npr. Arelena takoj spodaj za najinim razmišljanjem navaja svoj primer "sama uporabljam vedno sebe ...iščem v sebi ..to je moja pot in ta pot sem jaz...
    iskati , kje drugje , je zame nesmisel ...vsak pa sam izbira".

    Moram malo še prebrati in se naužiti tolikih lepih misli in drugih dobrot na Pozitivkah, malo prespati in premisliti zadevo.

    Zanima pa me vseeno, ali imaš tudi kakšne lastne izkušnje glede prečkanja neskončnih globin in širin.

    Tudi tebi lep pozdrav in prijetno nadaljne prečkanje vesoljnega morja,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 11. avgust 2004 @ 15:19 CEST
    Radovedni , priznam , lepo je slišati pohvale za svoje prispevke , zato tudi tebi hvala...
    veš , vsi smo Bitja Svetlobe in vsak način , ki si ga izberemo je pravi - le pri nekih potuješ hitreje , pri drugih malo počasneje...
    važno je edino , da se odločiš in stopiš na Pot...
    tu na Pozitivkah je lepota prav v tem , da se dopolnjujemo in izmenjujemo svoje izkušnje , kar nam omogoča hitrejšo rast in razumevanje...
    in veselim se že pogovora na to temo s teboj ...i
    uživaj v vsem , kar počneš
    no , moj nik je arelena , le tu sem se logirala kot arlena ...
    pozdravček in pridruži se nam s svojimi prispevki...
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 11. avgust 2004 @ 15:33 CEST
    seveda dragi radovedni,
    vse moje stvaritve nastajajo iz mojega doživljanja resnice, tega božanskega izkustva zavesti blaženosti. :)
    Sicer je res, da smo si vsi ljudje zelo različni in je vsak od nas unikat, vsak pa ima to notranjo žejo po tem biti notranje izpolnjen in srečen. To bogastvo leži neodkrito znotraj tebe. V kolikor ga ne boš odkril sam, ali pri kakem drugem mojstru, imaš še vedno možnost, da ti pri tem pomaga moj mojster Prem Rawat Maharaji.
    lp

    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 19:37 CEST
    Dragi Stojči,

    če bi lahko rekel, da je bil najin prvi kontakt informativne vsebine, pa lahko za tvoj drug odgovor rečem le velika hvala na globokih mislih in prijetnih občutkih, ki so me zalili ob izžarevani blaženosti tvojih napisanih besed. Tega si še želim in bom tudi v bodoče rad poslušal tvoje nasvete.

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 20:38 CEST
    Draga Arelene. Besede se mi kar same zlivajo (kdo bi vedel od kod) in s tabo se mi zdi, da bi se lahko pogovarjal kar v nedogled, v širne daljave in neznane globine.

    Glede dopolnjevanja in izmenjave izkušenj, ki po mojem skromnem mnenju vodijo v višji svet duhovne rasti posameznika in njegovega notranjega sozvočja in pa predvsem v veliko harmonijo celega človeštva, pa mislim da bova lahko porabila, kolikor časa nama bo ostalo v tem življenju, če bo to v obojestrano zadovoljstvo, saj se mi zdi, da se teme ne da izčrpati.

    Najprej pa se moram poglobiti v tvoje stvaritve in se še malo napolniti z energijo tvojih misli, da bom lažje in hitreje dojemal bistvo in normalno izmenjeval izkušnje v besedišču, ki je zrasel v tem novem svetu, ki mu pripadaš. Saj razumeš, da neko obdobje prilagoditve (aklimatizacije), pa že mora biti. Živel sem namreč v povsem drugem svetu in sem jih kar nekaj obiskal, a tale se mi trenutno zelo prileže.

    Radovednost žene....

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 11. avgust 2004 @ 21:00 CEST
    ja, Radovedni -
    ne morem si kaj , da se ne bi znova oglasila...
    včasih se nam res zgodi , da se takoj ujamemo na nek način ...to je zelo lepo ...
    vendar bi ti rada povedala , da sem popolnoma običajna in nič posebnega , da ne bi idealiziral , ha ha ...
    tudi za to , da bi nekdo nekaj dosegel na področju samorazvoja , ne rabi nič posebnega , razen sebe , seveda...
    in včasih , po prvem navdušenju , zagon splahni , ker spoznamo , da zna biti tako delo tudi naporno ...
    a se vseeno tisočkrat povrne in ko najdeš sebe , najdeš vse , po čemer si hrepenel...
    res pa je , da sem tudi jaz tu spoznala čudovite in izjemne ljudi in kot pravi pregovor :iste ptice v isti jati letajo...
    in še enkrat ...naj te radovednost ponese prek vseh meja ...v svobodo -
    pozdrav tebi in vsem mojim prijateljem tukaj
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sreda, 11. avgust 2004 @ 22:14 CEST
    Hm, Arelene, tisti tvoj pogled na morje, je res vzbudil celo verigo misli, ki se prepletajo vse bolj in bolj in dosegajo morda ravno to, kar si hotela povedati s stavkom : "tu na Pozitivkah je lepota prav v tem , da se dopolnjujemo in izmenjujemo svoje izkušnje , kar nam omogoča hitrejšo rast in razumevanje... in veselim se že pogovora na to temo s teboj..."

    Ni kaj preveč dodajati k tvoji tako iskreni razlagi običajne človečnosti, ampak vseeno bi rad dodal, da ne stavim kaj veliko na idealnost ...ali idealne mere...kakorkoli že. Pravzaprav če sem iskren, nisem ravno otrok, ampak sem že odrasel in me je realnost že krepko načela. Skratka sem že velik, čeprav radoveden. Zato se ne boj, da bi te malikoval, le za besedo sem te "prijel" in začelo se je pač nekaj, kar jaz imenujem komunikacija med živimi bitji na isti frekvenci, čeprav jo je treba še malo uskladiti. To se mi zdi, da gre ljudem najtežje od rok. Najtežje se sporazumevajo. Vedno nekdo nekaj reče drugače kot drugi razume in konflikt je lahko tu. Najraje pa se zgodi, da se dva prepirata in na koncu ugotovita (ko se morda še nista stepla), da sta isto mislila, samo z drugimi besedami sta se izrazila.

    Torej Arelena, tudi jaz si nisem mogel kaj, da se ne bi znova oglasil, ker menim, da je že začelo prihajati do usklajevanja pojmov in misli, ki navadno nastopi ob novih poznanstvih. Da pa bi čimprej ujela komunikacijsko frekvenco (kar je pač moja izkušnja iz prejšnjih svetov ali načinov razmišljanja in izmenjevanja izkušenj), sem bil pripavljen malo globje pogledati v tvoje stvaritve, da nama ne bi terminologija nagajala in si ne bi drugače razlagala stvari kot jih kdo izrazi. Morda se enako dogaja v nasprotni smeri, le da jaz nimam toliko stvaritev, ki bi ti dale vpogled v moj način razmišljanja in predvsem način izražanja misli.

    Veseli me, da si nisi mogla kaj in mi razjasnila nekatere stvari, ampak še vedno mislim, da je bistvo človeških problemov v tem, da ljudje med seboj ne znajo komunicirati, se enostavno sporazumevati. Bova videla, kako bo šlo dalje. Sem hotel že načeti en del teme o izmenjavi izkušenj alias komunikaciji, pa se mi zdi malo prepozno....

    Lepe sanje...


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 11. avgust 2004 @ 22:39 CEST
    ja imaš prav ...če se želiš pogovarjati ...moj email: arlena@email .si
    tudi tebi lepe sanje ...
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 07:10 CEST
    Dragi Radovedni,

    odgovorim ti na tvoje vprašanje, če je že kdo imel v sebi vesoljno morje in če ga je prečkal. Kdor sodeluje s pozitivkami, to prej ali slej doseže. Ljudje na pozitivkah smo sestavljeni iz drobcenih nitk univerzalne energije. Prepleteni smo z vsemi stvarmi in bitji, ki obstajajo. Zaradi te močne povezave privabljamo nove obiskovalce, ki želijo čutiti ta višji jaz. Ta se razodeva kot ljubezen ali resnična energija življenjske sile. Iz pozitivk se s pozitivno energijo napaja zgradba časa in prostora. Vsi, ki vstopajo v območje pozitivk čutijo pozitivne vibracije in začetek lastnega valovanja skoz univerzalno energijo. Ko v njih ogenj višjih namenov zagori v dovolj velik plamen, vstopijo v univerzalno morje energije in ga prečkajo. Za prečkanje vesoljnega morja je Arlena zares dobra in zanesljiva zvezda vodnica.

    Lep pozdrav tebi Radovedni
    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: titanic dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 09:30 CEST
    Pozdravljeni radovedni,

    Kot vsak iskalec Resnice ali Boga, si na pravi poti in si se tudi čisto prav prijavil: radovedni.
    To mi je zelo všeč, ker ne iščeš bližnjic, ne hitiš, se prepustiš in le poslušaš. Veš, da boš pravi čas našel pravo stvar, kdaj pa bo to pa ne veš.

    Jaz sem bila drugačna od tebe: bila sem nestrpna, iskala bližnjice in hodila po svoji "glavi". Vse je šlo vredu, le da bližnjica pomeni najdaljša pot med dvema točkama. Ja in res. Ker nisem poslušala izkušenj drugih, ki so že hodili po poti pred menoj, se mi je zgodilo to, da sem naredila dva koraka nazaj.
    Sedaj pa vem, da "gre vse v rok življenja" in, da dobimo vse ob pravem času. Potrebno je poslušati svoj notranji glas, glas Boga, ki je v nas - glas vesti, ki se oglasi, ko naredimo nekaj kar ni v skladu z božjo voljo ali pa veselje duše ob praznovanju lepega. Seveda pa me informacije, ki jih dobim predvsem na Pozitivkah pripravijo do razmišljanja o duhovni poti.

    Razmišljam, da si ljudje izberejo različnega Boga, preroka, ali Svetlobo ali kaj drugega, ki ga poimenujejo, pot pa je vsem ista. Vse se opirajo na isto stvar, nekaj kar je več kot človek, le tako kot si ti omenil imamo različne načine komuniciranja med seboj, vsi pa govorimo o isti stvari.

    Zame se zdi najbolj sprejemljiva pot direktno do Boga, kateremu zaupam svoje želje, se mu zahvalim, da skrbi za moje dobro počutje On ter vsa njegova hierarhija nadangelov in angelov. To moj um prenese in sprejme, kdo drug pa ima učitelja, guruja ipd. Kot obleka, ki pristaja enemu taka, drugemu drugačna. Nesrečni pa smo, če smo nagi in nas zebe, zato si človek pomaga na tak način.

    Oglasi se še kaj, pa napiši kakšno svojo zgodbo, saj smo vsi iskalci sreče in smo na pravi poti. Tudi tvoja zgodba bo dobrodošla, saj te čutim, da si odkrit in prijeten človek. Pozdrav titanic.


    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 11:03 CEST
    kar se mene tiče je pravzaprav tako,
    da je srce vsakega posameznika res njegov pravi vodnik,
    skozenj deluje vse božansko stvarstvo,
    mi pa smo tisti, ki lahko kažemo na to,
    da je tisto, kar iščemo že znotraj nas in le čaka,
    da to že končno odkrijemo sami, ali s pomočjo drugih.. :)
    lp

    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 11:09 CEST
    pozdravljen Radovan,
    dobrodošel med vse nas na Pozitivkah. Bistvo našega druženja je Tatjana zelo lepo in jasno opisala. Prečkanje vesoljnega morja je dobra prispodoba za dokončno odrešenje in vstop v področje nadnarave, kjer vladajo popolnoma drugi zakoni Svetlobnih moči iz nadnarave, o katerih večina ljudi in tudi t.i. avtoritete ne vedo dovolj. Kdor prečka ta svetlobni most se ne vrača več v utelešenje, razen v primeru, da se sam odloči in se žrtvuje za odrešenje preostalih duš tu na zemlji ali pa ostane pred nebeškimi vrati, da lahko deluje v tem svetu materije.

    Kdor koli vstopa na Pozitivke, na našo skupno " nebeško ladjo" tvori skupnost duš, ki se niso sprijaznile s stanjem povprečnega zdolgočasnega vsakdanjega duhovnega vegitiranja. Razlog v vsakem izmed duš, je vedno velik notranji nemir, ki se ga ne da utišati z nobenimi sredstvi in metodami te materije. Vedno več ljudi pa je, ki imajo dovolj svojega ravnanja v iskanju in odvisnosti. Slutijo, da ne more biti v tem starem načinu mišljenja smisel človeške biti. Do te točke so prišli, ker imajo za seboj že mnogo izkušenj. Več ali manj so pripravljeni spontano zapustiti staro življenje, da bi se tako odprli neminljivi moči Luči, ki vse izpolnjuje.

    To je res prava duhovna hrana, ki nam poteši naš notranji ogenj, ne da bi nas znova pustila na cedilu. Da bi prečkali ocean vesoljnega morja, moramo imeti skupnost duš, ki gradijo to nebeško ladjo, kajti posameznik v tej novi dobi sam, čisto sam, tega morja ne bo uspel prečkati. To je resnica, ki jo izkušamo, ki sije nad vsem. Ta resnica pomirja docela in popolno, ničesar ni treba dodati ali odvzeti. Ne prostane niti malo nezadovoljstva, kajti ta resnica nas poveže s izvirom, z bistvom vseh stvari in notranje izkusimo pravi smisel človeškega obstoja in nastanka. Tako vsak izmed nas poseduje hrepenenje kot najglobljo in najbolj mogočno zmožnost, hrepeneče iskanje izgubljene popolnosti, hrepeneče iskanje ponovne povezave-komunikacije z božansko Lučjo. V iskanju smisla življenja se v vseh nas skriva pravi vzrok vseh naših človeških hrepenenj in samo doumevanje našega poslanstva nas zmore odrešiti napačnih hrepenenj. V bistvu je hrepenenje setev, popolna harmonija pa žetev in končna izpolnitev tega kar v nas obstoja kot večnost.

    Izza Pozitivk je višji načrt, ki poteka za vso družbo in posameznika v nje, nismo sami tvorci tega načrta. Pozitivke so odgovor na stanje v svetu in pri nas, so potreba časa in prostora. Dobro nam je vsem jasno, kako je celotno družbeno prizadevanje usmerjeno na to, da nekaj doseže in je s tem zašlo v slepo ulico. Večina idealov so se doslej izkazali kot iluzije. Blizu je konec razvojnega obdobja človeštva, na obzorju se že kaže apokalipsa( to ni konec sveta, ampak pomeni apokalipsa razodevanje skozi krizna razmerja ). Ne-smisel požira okoli sebe. V bogatih zahodnih družbah mori dolgčas. V takem položaju, ki odloča o vsem, zapadajo mnogi dobromisleči ravnodušnosti ali resignaciji, medtem ko se drugi vedno močneje oklepajo svoje "edine" navidezne realnosti.

    Upanje, da gre le za krizo, ki mine izgineva. Dan za dnem doživljamo, do so dosežene meje gospodarske rasti, na določenih področjih pa so že presežene. Mnogo materialnih dobrin je nepremišljeno zapravljenih. Razsipnost še kar narašča, da bi tako odvrnila zevajočo praznino in nezadovoljstvo. Duše ne moreš nahraniti z materialnimi viški. Človek se vpraša od kod vsa ta pričakovanja, če pa ne morejo biti izpolnjena? Take zapolnitve so lahko le kratke in navidezne sreče. Kdor se sam pri sebi potrudi priti do teh vprašanj, do katerih prodre le malo ljudi, se s takim življenjem ne bo zadovoljil.
    Vzroki za nastalo situacijo v svetu so:
    V samovoljnem sebičnem in preračunljivosti. V temeljnem nepoznavanju zveze in povezav sveta in božanske resnice. V odklonu izpolnitve zahtev našega človeštva. In ti vzroki so kreatorji revščine v materiji in duhu.

    In za vsem tem ni ničesar drugega kot hrepenenje v vseh njegovih načinih manifestacije. V vsakem med nami obstaja večno hrepenenje po popolnosti, vendar je še v večini projicirano na vrednote minljivega sveta. In to nam prinaša stalno nezadovoljstvo. In to" vesoljno morje" lahko prečkamo, če bomo to temeljno hrepenenje prepoznali v njegovem pravem bistvu!
    lep pozdrav Radovanu, Tatjani, Arleni, Stojčiju, Titanicu in vsem ostalim.
    Miran


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 12:30 CEST
    Draga Tatjana,

    hvala ti za čas in misli, ki si jih prispevala, zelo jih cenim. Ali če malo predelam Gregorčiča : "Rad gledam ti v misli bodre, oči te zeleno-modre." Še vedno se strinjam s teboj, da oči veliko govorijo in je mogoče v njih marsikaj prebrati in iz njih čutiti energijo, ki je v "ozadju", čeprav jih tokrat ne vidim. So okno v našo dušo, ne glede na to za kakšne oči gre. Tudi oči računalnika so dovolj, da skozi elektronski kanal prodre resnična energija življenske sile, ki se izžareva v tvojih zapisanih besedah in jo je moč čutiti. Resnično občutiti kot pri Areleni, Titanicu ali Stojčiju.

    Hvala ti za nasvet glede vodnice, čutim da je prava, ampak upam, da boš tudi ti pomagala,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 12:39 CEST
    Dragi Miran,

    hvaležen sem ti za skoraj cel esej o usodi človeštva in čas, ki si ga porabil zame. Majhen spodrsljaj se ti je primeril le v začetku in na koncu, ko si me prekrstil v Radovana. Ampak nič hudega, pomembno je to, da si mi prenesel svojo izkušnjo doživljanja večnega in možne rešitve, ki jo ima človeštvo. Počasi se bom poglobljal v to pozitivno razmišljanje.

    Ne ti, ne drugi pa mi ne smete zameriti, če delam to počasi in v svojem duševnem ritmu. Tu me je Arelena lepo doumela, pa tudi Titanic je pokazala veliko mero razumevanja in zelo pristno opisala prehitevanje časa po bližnjicah.
    Tudi Stojči je pokazal veliko širino razmišljanja in sprejemanja drugače mislečih. Če sem prav razumel me je podprl v mojih postopnih prizadevanjih razumeti nov svet, ki mi ga odpirate.

    No, zelo mi je pa bil všeč tisti tvoj del, ki opisuje skupne napore pri gradnji nebeške ladje. Rad imam družbo in čim več komunikacije, ki dviga človeka nad sebe in mu daje optimizem in življenski elan. Posebno, če se potem podaš na neskončno potovanje v nadnaravno. Vendar pa bi te na tem mestu prosil, da mi ne zameriš, ampak zaenkrat moram ostati še vsaj nekaj časa realist, saj živim v skupnosti z drugimi ljudmi, s katerimi skupaj ustvarjamo osnovne in višje pogoje so-bivanja : stanovanje, hrano, športno druženje, veselje, žalost itd. Žal zaenkrat še ne vem, kako bi drugače preživel. Če bi samo verjel, morda ne bi delal več. Brez tega ne bi mogel preživeti. Mnogokrat mi ti "povprečni, duhovno zdolgočaseni" ljudje tudi pomagajo.

    Moram priznati, da si zelo želim, da bi lahko preživel brez vseh teh materialnih dobrin, jih ne bi več kupoval in bi tako morda skupaj z drugimi, ki bi počeli isto, povzročili razpad industrije, saj ne bi imela več komu prodajati. Želim si tudi, da bi lahko živel od zraka in sončne energije, pa zaenkrat ne vidim poti do teh možnosti, čeprav sem že slišal za nekatere, ki trdijo, da je to mogoče.

    Rad pa se bom priključil gradnji nebesne ladje, ko bom začutil, da je čas za to in pot, ki mi jo boste pokazali, meni povsem jasna.

    Še enkrat hvala za trud in razumevanje,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: arlena dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 12:45 CEST
    pozdrav vsem in tebi , Radovedni...
    težko se uprem , da ne komentiram ...
    veš , pravi Vodnik je tvoje notranje Bistvo-
    mi si pomagamo z razumevanjem , podporo , ljubeznijo in včasih tudi z nasveti (takimi, ki so nam všeč in takimi , ki nas osveščajo)...da prisluhnemo drug drugemu , ko nam je težko in da se sprejemamo take , kot smo...
    poslušaj sebe in našel boš pravega Učitelja ...in vem , da ti bo uspelo, če boš res želel...
    uživaj
    Arelena


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 13:15 CEST
    Lep pozdrav Titanic,

    prijetno zvenijo tvoje besede in poučno, veliko izkušenj je čutiti in morda še več odkritosti kot pri meni.

    Hvala ti,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 13:23 CEST
    Draga Arelena,

    prav lepi občutki se razširijo v prostoru in času, ko se oglasiš. Sem ti poslal nekaj na e-mail, ki si ga včeraj napisla, pa očitno še ni prišlo.

    Počakajmo še malo,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 12. avgust 2004 @ 19:56 CEST
    pozdravljen Radovedni,
    se opravičujem, da sem te prekrstil v Radovana. No, glede na to, da tudi Radovedni nisi, to ne bo kakšna huda pomota, mar ne?
    Naj nadaljujeva pri tvoji misli:" , ampak zaenkrat moram ostati še vsaj nekaj časa realist..... Saj živim...., s katerim ustvarjamo.......Žal zaenkrat še nevem, kako bi drugače preživel."

    E, moj dragi Radovedni na tej točki je zelo razširjena pomota, da se namreč moraš nečesa odreči, nikakor. Tu velja pravilo:" Odrekam se vsakega odrekanja." Sploh ne gre za take ekstremne zgrešene ideje, ne. Gre za preseganje stvari, ki te imajo v oblasti, ko jih presežeš, same od seme odpadejo. Ne gre za odrekanje materialnih nujnih dobrin; služba, posel, delo, hrana, stanovanje, družba itd. Gre za dojetje ujete zavesti v prostoru in času. In tu je povsem vseeno ali si bogat ali reven, gre za dojemanje lastne duhovne ječe.

    Imej dve hiši, dva magisterija, dve garaži, tri jahte, svoj avion, itd. Imej vse za dobrobit drugih ljudi, če te vse te stvari ali časti nimajo, potem je vse tako kot je treba, če pa te imajo, potem si v njih ujet in ubogi človeček, ki ti do konca te inkarnacije ni več pomoči. Zakaj? Ker imaš to le sa sebe in ne za dobrobit vseh nas! . Če pa si revež in te po vseh teh stvareh in častih žeja, a jih ne moreš uresničiti, si še huje ujet v lastno odvisnost. Med prvim in drugim ni nobene razlike. Oba sta ujetnika lastne sence. Vedno šteje samo motiv, zakaj nekaj počneš, vse ostalo je čisti ego trip.

    Predvsem je bistvo našega življenja, obladovanja duhovnega in materialnega sveta, da imamo vsega dovolj, a ničesar preveč, kar bi bilo na škodo drugega sočloveka. Da imamo" glavo visoko v nebesih in noge trdno na tleh." Duhovno življenje je v bistvu najbolj radikalna realnost, a vse ostalo so več ali manj odmiki od te težke realnosti. Življenje čisto biološkega smisla je v začetku lahko in v nadaljevanju vedno težje. Duhovno življenje pa je na začetku težko, kasneje pa je vedno lažje. Mi težimo k aktivnemi udeležbi v vsakdanjem življenju in vsi želimo z spoznanji olajšati življenje sebi in vsem soljudem. Ne bežimo od problemov življenja, ampak se z to novo dimenzijo ljubečeih odnosov med seboj spopadamo mnogo bolj realistično kot pa takoimenovani " realisti". Pri tem pa se zavedamo, da nismo nič boljši od drugih ljudi. Resda smo v očeh t,k.i. reaknih ljudi nori, ampak to je pač cena, ki se jo mora v življenju plačati, nič ni zastonj.

    Zavedamo se, da se življenje ne more odvijati samo tako, da bi vsi meditirali, kajti nekdo mora tudi peči kruh, da lahko živimo. Ne bežimo v nobene ašrame, samostane, v pečine, ne. Ker je Bog in njegova sila družba, smo v družbi vseh ljudi, v nasprotnem bi bili se slabši od nevednih duš. In to kar smo, spreminja ljudi, da se tudi oni prebudijo iz lastne omejenosti.

    Samo eno nam je dano, da smo zgled, ki vleče. Za to ni potrebno živeti na kozmični prani, biti totalno" neodvisen", zapustiti službo, delo, posel, ženo, moža, prijatelja, prijateljico, družino, domovino, očeta , mater...Potrebno pa je in tudi nujno, spoznati nauk o Bogu in smislu našega življenja. Brez duhovnega znanja je tudi materialno znanje brez dolgoročne perspektive, kajti tu gre za kulturo srčnega odnosa med ljudmi. In le duhovnost je tista sila, ki ustvarja civilizacijo, človeštvo je le toliko civilizirano, kolikor je duhovno. Nobena kultura ne ustarja civilizacije, civilizacijo v razvojnem ciklusu ustvarja duhovnost! Duhovno vedenje je velika dodana vrednost bodoče družbe, ki bo odločala ali bomo obstali ali ne na tem svetu!Tako končal sem to dolgo pojasnilo, ki pa ni bilo namenjeno samo tebi Radovedni, ampak še mnogim dušam, ki bodo to prebirale.
    Lep pozdrav in vse dobro od Mirana.


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne petek, 13. avgust 2004 @ 00:33 CEST
    Dragi Mirni,

    Hvala za popravke. Glede na to, da je bil tudi ta esej res dolg, me zanima še nekaj stvari, npr. kaj si predstavljaš pod duhovno življenje, kaj je po tvojem smisel življenja in v kakšno preseganje stvari, ki nas imajo v oblasti spada npr. prodaja knjig. Ali bi lahko to uvrstila v dojemanje ujete zavesti v prostoru in času ?
    Ali sem prav razumel, da kultura ne izvira iz duhovnosti ?

    Še enkrat hvala za tvoj trud in če je le mogoče rad poslušam razlage nečesa, kar pač še ne razumem.

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 13. avgust 2004 @ 11:43 CEST
    pozdravljen Radovedni,
    Za nami je razvoj dvajsetih stoletij. Za nami so mnoge civilizacije. Vsaka doba ima svojo bistveno značilnost ali nekakšno kodo, po kateri se prepoznava. To je stopnja zavedanja duhovnosti! Duhovnost je centralna-nevralgična točka ali srce civilizacije. Samo duhovnost daje in vodi civilizacijo, nobena druga stvar jo ne more nadomestiti. Civilizacijo vodi, vzdržuje in obnavlja samo in izključno le Ljubezen. Ljubezen je nesebični Duh in je v bistvu Bog. Ljubezen je edina resničnost izza te navidezne vsakdanje resničnosti.

    Kjer je duhovnost šibka nas materializem ovije v svoje pasti in tako zaradi izgube duhovnosti premnogi zdrsnejo na nivo stvari, ki jih obožujejo. Tako se ustvarjajo debele stene slepila in ustvarjamo nove malike. Ker trenutno prevladuje materija je zlo pridobilo na moči. Posledica tega je in še bo v naraščanju psihične bede. Posledica se kaže v tem, da se izgublja volja do življenja in velik odklon od duhovnih vrednot:
    " Ne kradi,
    Ne laži,
    Ne varaj,
    Ne ubijaj,...."
    Jasno je , da je današnji stehnizirani človek izgubil stik z najvišjo Inteligenco; to je spoznanje o višjih svetovih bivanja. Ne sliši se več božanske besede in ne komuniciramo več z Njim. Kaj je življenje? Kaj je njegov smisel! Od kod prihajamo in kam gremo? Ali na ta temeljna vprašanja odgovarja današnja kultura?, znanost?, filozofija? Ne! Vidiš to so ta težka vprašanja, na katere si moramo sami odgovoriti, in temu se reče rast duše in pot duhovnega razvoja, ter zavedanja skrite strani našega življenja.

    Globoko v sebi, v svojem bistvu ni noben človek zadovoljen s tem svetom, z njegovo ljubeznijo in njegovo oholostjo razuma, z dobroto in hudobijo. Povsod in vedno klije želja po svobodi in po odrešitvi trpljenja, praznine, nesmisla itd. Sodobni človek ima na videz vso svobodo, duhovno pa je nesposoben, onesposobljen. Nesposobnost se odraža v lastni omejitvi zemeljske zavesti, ki je trenutno preveč vezana na materijo, na imeti čimveč, na posedovati. To pa povzroča suženjsko delovanje naših pet čutil, ki imajo programirane reakcije in, ki povzročajo močne pritiske. Mnogi skušajo na vse načine tem pritiskom uiti in se običajno slepijo s frazami, kot so:" Vzemimo svet tak kot je, bodimo vendarle realni in naredimo iz tega najboljše kar se da, izkoristimo življenje."

    Vidiš, to je ta negativna reakcija v nasprotju z pozitivno reakcijo tistega človeka, ki je v sebi našel in odkril svojo božansko Naravo ( Duhovnost ). V tem primeru ne gre za pomoto ali iluzijo. Takemu človeku se odpre pot po kateri lahko gre vsak človek. Pogoj pa je, da si to želiš! Na tej poti nas čakajo mnoge pasti na katere bomo naleteli. Zato je potrebno mnogo, mnogo zdrave višje pameti, da se ne zaide.
    Pred nami je velika in pomembna sprememba, o kateri moramo vedeti vsaj nujne osnovne smeri in se notranje naravnati na tok ali Gibanje, ki je sedaj tukaj! V nam se tako potom tega Gibanja življenja sproščajo božanske sile, s katerimi se moramo ponovno povezati ter sodelovati. V nasprotnem tu na zemlji ne more priti do pozitivnih sprememb, ki so nujno potrebne za današnjega človeka, če hoče obstati. To pot gre zares, za biti ali ne biti. Da je to res lahko vidimo po dogodkih v svetu. Torej zavestno se moramo povezati s točko Luči oziroma na misel Boga. Most med nami in Stvarnikom in njegovo hierarhijo je Intuicija.

    Zamisli si Radovedni, da tale trenutek nekdo stopi v tvojo sobo, ko pišeš na Pozitivke in zavpije:" Radovedni, čez pet minut bo konec sveta na mesto pade atomska, nevtronska bomba...,kaj je takrat pomembno?, boš hitro telelefoniral na banko, sklad, borzno hišo, zavarovanico, da ti takoj pošljejo denar da ne bi na drugi svet šel brez njega? , Boš šel hitro na kosilo, da ne bi šel lačen na oni svet?, se boš šel domov spreobleči v spodobno obleko?. Vidiš, kako je lahko naše življenje v trenutku izven naše kontrole in moči, da bi z njim še lahko upravljali. Kdo bo s teboj v takih trenutkuh, ko bo potrebno oditi iz tega odra , ki se mu reče življenje?, žena, otroci, prijatelji, sodelovavci? Ko boš odhajal ne bo šel nihče od nas ljudi s teboj, takrat nihče ne bo imel ne časa ne volje. Toda nekdo, ki je izza vsega življenja bo šel s teboj. To je Stvarnik življenja, ki nam skozi celotno Sveto pismo govori naslednje besede obljube:" Vedno sem s teboj, človek!"
    Obstoj človeka in človeštva je odvisen samo od tega, ali bomo v komunikaciji z Njim ali ne, vse ostalo je drugorazrednega pomena. Vidiš vse to je duhovnost in še mnogo več.
    Lepo te pozdravljam
    Miran


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne petek, 13. avgust 2004 @ 15:45 CEST
    Dragi Miran,

    hvala, da me tokrat nisi napadel, da nisem dobil nalepke, žaljive trditve ali kaj podobnega. Veseli me, da utegne razprava s teboj postati zelo zanimiva, saj moram priznati, da veliko razmišljaš in imaš veliko tehtnih argumentov, veliko Naravnih in Nadnaravnih izkušenj. Prebral sem nekaj tvojih del in moram reči, da so v glavnem pozitivne misli, bogate z napotki, ki v neverjetno slikovitih in plastičnih stvaritvah Tatjane Malec dobijo strahotno izrazno moč, ki zadane...v najprijetnejšem pomenu besede in si zaluži vse pohvale. Vendar pa Pozitivno po mojih izkušnjah ni pametno vsiljevati drugim ali jih na silo prepričevati, jih etiketirati in podobno. Zdi se mi prav, da sami sprejmejo tisto, kar jim ponujaš, samo s širjenjem Pozitivne energije. V kolikor deluješ tudi obratno, se lahko zgodi, da se Pozitivna energija, ki jo širiš, spreminja sproti tudi v Negativno in če jo je preveč se lahko na koncu pozitivni učinki povsem izničijo.

    Čistost razmišljanja, neomadeževanost z negativno energijo sem dosedaj doživel le v izkustvu z Aerlene in Titanicom. Posebno Aerlene plemenito svetuje, da je dobro prisluhniti sebi, saj je Bog v vsakem in živeti v skladu z njim. Pri tem bo vsak hodil po drugačnih poteh k istemu cilju, kar je zapisano v njem. Upam, da sem jo prav razumel. Nekako mi ta razlaga zbuja dober ubčutek, ta širina možnosti in različnosti, ki je verjetno že ustvarjena v nas samih, pa me polni s plemenitostjo. Le to svojo pot in možnost moram poiskati, prisluhniti sebi in po vsej verjetnosti jo bom našel. Zato kominiciram z ljudmi in poskušam najti Pot. Komuniciram z Znanstveniki, Pravoslavci, Muslimani, z vami, s komerkoli, ki je pripravljen normalno komunicirati brez vsiljevanja, brez etiketiranja kogarkoli, kakorkoli. Le predstavljati svojo plat Resnice.

    Po mojem mnenju je kultura človeštva združeno Kraljestvo vseh duhovnosti, ki so kdaj obstojale ali prebivale na Zemlji. Zdaj je tu morda problem terminologije in izrazov, ki jih uporabljava za opis Te ene Duhovnosti, ki naj bi jo odkrili, ali pa je že odkrita po tvojem in ki žene napredek civilizacije človeštva. Lahko pa je to že ustvarjena Kultura – velik skupek duhovnosti, ki je na poti k združitvi s to eno Duhovnostjo v kolikor obstoja. Vsak si pač po svoje razlaga.

    Vendar pa dosedaj ni nobenih dokazov, da bi imela ta velika Duhovnost nek silni razum. V bistvu naj bi urejale Vesolje zelo enostavne sile, z zelo enostavno logiko tvorijo celote in jih tudi dematerializirajo, količina energije in materije pa naj bi bila stalna, konstantna. To so pač trenutna odkritja kulture človeštva. Vsi skupaj jo ustvarjamo in to je zaenkrat edino oprijemljivo gonilo napredka civilizacije, razvoja k nečemu, čemur konca zenkrat ni videti. Ne izključujem pa možnosti, da jo nekateri vidite v svojih vizijah, zato se pogovarjam z vami in vsemi tistimi, ki to trdijo. Izmenjujem izkušnje in sem v resnici Radovedni in ne Radovan.

    Priznati pa moramo, da je zgodovina polna šarlatanov -mazačev, ki so trdili, da so Božji poslanci, utelešenje nekega Velikega duha itd. Preveč je bilo malikov, ki so ustvarili svoje religije na osnovi boga in sejali smrt in bedo v imenu boga. Danes se na veliko trguje z bogom (Rimo-katoliška cerkev).
    Še vedno je največji problem ravno stik različnih religij, ki imajo svojega boga in si žugajo z orožjem (npr. Islam in Krščanstvo). Posebno militanten je Islam.

    Miran kljub zelo, zelo premišljeni in dodelani razpravi (zelo sem ti hvaležen, da si si vzel čas), mi nisi podal fundamentalno prepričljiviv argument, zakaj naj bi verjel Bogu oz. nekemu Stvarniku, če se že sprašujeva o tem od kod smo in od kod izhajamo. Paradoksalno pa je morda ravno to, da je znanstvenik-astronom podal prve zametke teorije boga, ki ga je sprejela celo Rimsko-katoliška cerkev, torej je po mnenju najmočnejše Zemeljske cerkve odgovoril na vprašanje od kod smo od kod je Bog in kako nastaja njegova Silnost.

    Fundamentalno prepričljiv argument pa bi moral biti po mojem mnenju v naslednjih premisah. Namreč če je bilo vse res ustvarjeno z Razumom : vesolje, narava (živa, neživa), ljudje - je le-ta isti Razum ali bog – Stvarnik, kakorkoli ga pač imenujemo, je moral nedvomno podati tudi Osnovne in Specifične zakonitosti po katerih se mora vse gibati (in se giblje), spreminjati in na koncu zopet skrčiti v ENO, npr. "Veliki pok". Torej vse, kar se dogaja, se dogaja v skladu z njegovo Vednostjo, morda celo po Njegovih natančnih Navodilih : razvoj, tehnologija, vojne, konflikti, trpljenje in veselje ljudi, njihov duhovni in telesni razvoj, samorazvoj, nastajanje in ugašanje zvezd itd. Po mojem mnenju je lahko vse, kar imamo danes, posledica pač teh Njegovih, imenujmo jih Navodil, morda pa imate tudi že kakšen drug pojem. Če je res vse Ustvaril Nekdo, morajo biti Njegovi Zapisi v vsakem genskem delčku vsakega živega bitja, ali vsakega atoma in molekule kamenčka, povsod vidni in prepoznavni. Vse je pač tako kot mora biti, zakaj bi kritizirali te njegove zamisli, njegovo Razvojno črto ali Strategijo. Vprašanje, ki se tu postavlja je, kdo sploh lahko kritizira. To da verjamemo in svoja Verjetja posredujemo drugim, to je lepo in prav. Sem zelo navdušen nad tem in odobravam postopke ljudi, ki želijo spoznati Stvarnika (boga) že zdaj. Ne zdi pa se mi prav, da nekdo reče : samo jaz imam prav, ostali so v hudi zmoti, ni več v stiku z Duhovnostjo, narašča psihična beda, ljudje so duhovno zdolgočaseni itd. Vse ljudi je nemogo
    e spoznati ali celo na osnovi svojih varljivih občutkov trditi, kaj oni doživljajo v sebi. Vsi naj bi imeli po teoriji nastanka boga v sebi povsem enakovredno pravico odločanja, kaj bodo s tem bistvom v sebi storili. Vsak izbere svojo pot, ali pa jim je Pot že izbrana. Kdo je in kaj ni, po mojem mnenju ne more določati en posameznik ali pa dva.

    Jaz enostavno živim po principih Notranjega iskanja in ne ugotavljam zaenkrat preveč ali je : "današnji stehnizirani človek izgubil stik z najvišjo Inteligenco", in se ne sprašujem preveč, zakaj drugi ljudje delajo drugače ali pa jih celo kritiziram. Mislim, da si te pravice ne smem jemati, razen v primerih, ko drugi to počnejo, ali me s svojim razmišljanjem prizadenejo. Ne morem si pomagati, da ne bi soočil argumentov na istem nivoju. Ljudje se pač ravnajo po nekih notranjih zgibih, ki jih pač ne ocenjujem, poskušam pa komunicirati z njimi in pridobiti kaj. Vse poti vodijo v prihodnost. Stvarnik v kolikor je, je gotovo enakovredno ustvaril vsa živa bitja, tako da ima vsak svojo pot do cilja, kot pravi Aerlena in se vse skupaj odvija tako, kot se pač odvija.

    Moram reči, da sem s prebiranjem prispevkov in komuniciranjem z vami gotovo pridobil veliko in upam da bom še. Se opravičujem, ker je to zaenkrat vse, kar izmenjujem. Vesel bom, če boste tudi vi od mene kaj pridobili, saj je moje načelo prej daj – dam, kot ne, ampak nekaterim pa samo dajem, nekterim pa jemljem.

    Še enkrat hvala Miran na tokratni izmenjavi misli, strpnosti in duhovni širini, ki si jo pokazal in s katero inspiriraš velik talent Tatjane Malec,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 13. avgust 2004 @ 18:56 CEST
    pozdravljen Radovedni,
    zelo si se potrudil v svojem komentarju, ki moram priznati, da je zelo globok in širokega duha. Res vsa pohvala za tvoj obširen miselni vpogled, ki je to pot segel zelo globoko, v sam labirint duha-duše. .Nekaj tvojih misli bom preskočil in se ustavil prav tu, ko praviš:"Vendar pa Pozitivno po mojih izkušnjah ni pametno vsiljevati drugim ali jih na silo prepričevati, jih etiketirati in podobno. Zdi se mi prav, da sami sprejmejo tisto, kar jim ponujaš, samo s širjenjem Pozitivne energije. V kolikor deluješ tudi obratno, se lahko zgodi, da se Pozitivna energija, ki jo širiš, spreminja sproti tudi v Negativno in če jo je preveč se lahko na koncu pozitivni učinki izničijo."

    V teh tvojih izkušnjah je veliko modrosti, a tudi skepse o pravilnosti delovanja in ustreznosti podajanja. To so končno tvoje izkušnje, ki nam jih posreduješ in v njih svariš-dobronamerno. Dobro je da nas na to opozoriš, da si s tem prihranimo " učenje na lastnih napakah". Kar se mene tiče in govorim lahko samo v svojem imenu, teh temeljnih začetniških napak že dolga leta več ne delam. Vsa pisanja na Pozitivkah so med ostalimi elementi tudi v tem, da se na to iz več vidikov na to opozarja. Da vsak človek v skladju s tem na katerem nivoju zavesti se nahaja, išče le v sebi in nič izven sebe, kar Arelena lepo pove:" vsak ima Boga v sebi".
    Res pa je, da je včasih potrebno malce" dvigniti glas", kadar plemeniti nasvet ne deluje v srcih ljudi. Da ni tako, bi mnogi zopet zaspali nazaj v materijo. Širjenje in komunikacija so potrebni v tem prelomnem času, kajti svet je preplavilo mnogo napačnega "vedenja" in ne moremo vsi skupaj kar mirno zakopati svoje glave v pesek in se delati, kot da to ni naša stvar. Naše življenje je povsem naša stvar in polnoma je prav, da se v prepoznavanju slepil medsebojno obveščamo, saj s tem zlo, ki je dejavna organizirana sila na tak način prepoznamo, in tako zmanjšujemo. Praviš:" Miran kljub zelo, zelo premišljeni in dodelani razpravi, mi nisi podal fundamentalno prepričljiv argument, zakaj naj bi verjel Bogu oz. nekemu Stvarniku.....

    Kar se tiče mene in osebno izkušnje v srečanju z Bogom-Kristusom, ki mi jo je neposredno posredoval v živi besedi, ni dvoma o obstoju ali neobstoju, oz. verjeti ali neverjeti v Stvarnika. Bom pa poskušal "argumentirati" to najtežje dokazljivo resnico. To je vedno najtežje pojasnevati, zakaj nekaj sploh obstoja? To je problem temeljne-fundamentalne filozofije skozi vse čase. Razumsko so tega ne da pojasniti, Boga lahko samo v duhu dojamemo, kajti Bog je Duh in mi smo Duh.

    Vprašajmo se zakaj Bog dopušča vsa ta grozna zla v svetu? Ta vprašanja si ta hip postavlja na milijone in milijone ljudi po vsem svetu. Lahko se tudi vprašamo, zakaj Bog dopušča proizvajati nuklearno in biološko orožje, s katerim lahko uniči življenje na Zemlji. Zakaj človek fizično pa tudi mantalno uničuje živa bitja z nerazumljivo krutostjo. Pravzapra se vprašajmo, kdo je človek, da si lahko kaj takega dovoli? Kakšen je ta njegov bog, ki mu pri tem pušča početi vse to? Njegov stvarnik bi lahko postavil drgačne zakone in meje, da bi preprečil uporabo najstrahotnejših orožij. Potem jedrski poskusi in katastrofe ne bi bili mogoči.

    Vidiš, vsa ta vprašanja izhajajo iz tega, da mora obstajati Božanska vsemogočnost, Bog, ki vse obvladuje. Seveda se pojavi vprašanje, zakaj je ta Bog uredil ta svet tako nepopolno, to vprašanje je izrednega pomena. S tem se pokaže, da se tisti, ki sprašuje, upira poteku stvari in da tudi vnaprej ne želi verjeti in sprejemati, kar se mu vsiljuje od zgoraj. Vsa ta vprašanja izhajajo iz tega, da je nekaj ali nekdo naredil načrt sveta, v katerem smo prisiljeni živeti. Toda ali je ta svet delo Boga, ki je vsemogočen ali pa so nasprotja, dobro in zlo, nastala v naših možganih? Ali res lahko trdimo, da Bog sili nas razvijati nuklearno orožje, se medsebojno uničevati v grozljivih vojnah in grdo govori o svojem narodu. Verjetno moramo iti globlje in se vprašati, kdo pa je v resnici" On" ali " On" osebni ali skupinski bog določenega naroda ali pa rasni bog? Je " On" idealna podoba, ki jo je ustavril človek, nad katerim se lahko navdušuje. Ali je " On" bog, ki blagosljavlja orožje obeh strani, kot se je to dogajalo.

    Vsemogočni pa pomeni, sila, ki presega vse ostale sile in moči, daje svojim bitjem svobodo, da najdemo svojo pot pri svojem ustavrjanjem; svobodo, da pridobivamo izkušnje, hoteti dobro, a delati napake, torej stvarstvo uporabljati do določene meje. In vse svetovne religije so nastale kot odgovor na napačno uporabo te svobode in prikazujejo z včasih gorečimi besedami, kaj se zgodi tistim, ki pridejo neposredno v pekel. Kristijani, budisti, hinduisti, muslimani itd., vsi govorijo o istem, le da na to različno vplivajo okoliščine posameznih narodov in krajev.

    Vprašajva se, ali je lahko nepopolno nekaj, kar je ustvaril Bog? Zakaj ljudje izhajamo iz tega? Prav gotovo zato, ker zaradi lastne nepopolnosti ne moremo videti, kaj je Bog pravzaprav ustvaril. Kozmos, h kateremu spada planet Zemlja, je za človeka popolna šola preizkušenj. Znotraj tega sveta si je človek ustvaril svoj lastni svet. Tak je nastal zaradi zablode človeka, ki je pozabil na svojega Stvarnika. Zato tudi ne moremo dejati, da je človek v svojih sedem milijardnih različicah Božanski, kot je bil namen Boga zanj. Človek je le žival, v kateri se v najboljši obliki izraža vzvišen princip, ki izvira iz nebeškega kraljestva duha. Prvotni človek je bil čist, nepoškodovan višji človek. Danes pa je kar precej poškodovan. Od nebeškega človeka je danes prisotno le še Božansko seme na dnu duše človeka. Materialno ga je tako prekrilo, da se ta duhovni človek ne more ponovno obnoviti z lastno močjo. Zato izhaja iz Božanskega vira žarek-vijoličnega žarka pomoč, ki kliče in rešuje, da bi človeku pokazal pot k izhodu. Rezultat človekove blodnje je vtisnjen v njegovo duševno in telesno značilnost. Dokler se nismo pogreznili v materijo, pa smo razpolagali z delom svojih Božanskih zmožnosti. Z njimi smo gradili svet v katerem smo morali živeti.Toda bolj, ko smo zahajali stran od poti, toliko bolj in bolj smo izgubljali svoje Božanske zmožnosti. Tako smo mi ljudje ustvarili svet, kakršen je danes. Ni torej tako, da je svetu dal obliko Bog. Nsprotno, Stvarnik je določil le temeljni princip, po katerem naj bi tekle izkušnje človeštva. Človeštvo samo pa je oblikovalo, skupaj s svojimi voditelji, svet tak, kot je danes.

    Vprašanje, ki sva si ga postavila na začetku, bi moralo pravzaprav biti: Zakaj smo človeštvo tako zašli? Danes se preštevilne religiozne in dobrodelne organizacije za pomoč trudijo odstraniti posledice te zgrešene poti. Vendar kakega večjega uspeha ni. Vsako organiziranje pomoči se začne z opažanjem, kot je naprimer tipično:" To je posledica tega ali onega vzroka", " Zlo je treba uničiti pri koreninah."
    Kje pa so te korenine? Ja, ali se ni pravzaprav vse začelo s pozabljanjem Boga in s kraljevanjem osebnosti?. In prav gotovo so te korenine skrite v človekovem srcu. Kar se nam sedaj dogaja od zunaj, je odsev notranjega. Zato Božansko seme ob vsakem našem udarcu srca kliče:" Jaz sem pot, resnica in življenje." Žal pa ta glas ne slišijo vsi, ker ga preglasi dogajanje v svetu. Drugi so jezni, obrnejo se stran od svojega Stvarnika in ga otožujejo, čeprav bi bilo zelo pomembno prav njihovo posredovanje. Stokanje ne pomaga. Gre za to, da pomagamo, kjer je le mogoče. Potem pa se odprejo vrata srca. Tako srce lahko zasliši Božanski klic!

    Odločilnega pomena je naše obnašanje. Da neposredno in zares prisluhnemo notranjemu klicu in da v skladu s tem tudi delujemo. Le ugibati, dvomiti, tuhtati in filozofirati o tem, kako je prišlo do samega izvirnega greha, napake, človeka ne popelje nikamor. S tem se le še bolj zapletememo v nepopolnost sveta, v katerem živimo. Buddha je primerjal človeka, ki ga je zastrupil greh, s človekom, ki ga je zadela puščica. Panično premišljuje o tem, kdo bi mu to lahko storil in s katerim strupom je zastrupljen. Medtem ko se ukvarja s tem, umre. Če pa bi namesto tega potegnil puščico iz rane, ne bi umrl.
    poskušal sem ti odgovoriti na tvoja vprašanja, kolikor je to možno, upam da sem ti delno tudi odgovoril.
    lep pozdrav in vse dobro od
    Mirana.


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne petek, 13. avgust 2004 @ 20:41 CEST
    Dragi Miran,

    res sva pristala pri največjih problemih človeštva in njegovi nadaljni usodi in hvaležno sprejemam tvojo razlago in čutim zares povsem čisto pozitivno energijo, ki jo tvoje pisanje oddaja. Res želiš pomagati človeštvu in ga kritiziraš za to, da bi doumelo svoje napake in poskušalo najti pravo POT. Počutim se izpolnjenega in res občutim srečo, čeprav morda še ne razumem vsega. Tudi Arelene te zelo hvali.
    Zelo sva blizu prepričanja, da bom moral le še prebrati kakšno tvojo stvaritev in prebrati tvojo knjigo.

    Moj osnovni namen očitno postaja vse bolj usklajen s tvojim : pomagati ljudem in človeštvu, kolikor je to le mogoče, pa čeprav je to samo s pozitivno komunikacijo. Upam pa, da se ti bo utrnila še kakšna misel o Bogu, ki ga srečuješ v sebi in nam jo boš razodel, saj ti očitno pomaga. Vesel bom tudi vsake najine nadaljne izmenjave mnenj,

    s spoštovanjem,

    Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 14. avgust 2004 @ 09:41 CEST
    dragi Radovedni,
    me veseli tvoje globlje razumevanje tega, kar si izmenjujeva na Pozitivkah. Očitno sva ujela skupno vibracijo, kar je tudi namen vsake komunikacije, saj se na ta način zavest človeka dviga na višjo vibracijo zavesti, kar je ključnega pomena za vse soudeležene v tej razvojni fazi evolucije tega planeta. Ja, če se imajo ljudje med seboj radi in se razumejo, potem delajo čudeže, v nasprotnem pa si delajo veliko škode.

    Vsa naša človeška razmišljanja se vrtijo okoli centralnega vprašanja:" Kaj je smisel našega življenja in zakaj živimo?" Vprašanje smisla našega življenja je za ljudi tako ključnega pomena, da ga nihče med svojim bivanjem na Zemlji ne more ignorirati v nedogled! Večina ljudi se na vse možne načine izmika temu najvažnejšemu vprašanju. Nekateri se ga celo bojijo. Obstaja mnogo površnih in nepremišljenih odgovorov. Nekdo je dejal:" Smisel življenja je več kot življenje!" Če o tem vprašanju človek resno ne razmišlja, je to znak, da ne živi, čeprav živi. In ta razširjena neumnost je bolezen sodobnega človeka!

    C.G.Jung švicarski zdravnik-psihiater, je v svoji knjigi zapisal, da.... človek, ki ne rešuje pomembnih življenjskih vprašanj, postane travmatičen," in pravi:" Mi Zahodnjaki, bolehamo zaradi Boga. Odrekamo se mu, čeprav ne zanikamo njegovega obstoja. Ne želimo si ga. In prav to je vzrok neše bolezni."
    Današnji človek zna odgovoriti na vsa nepomembna vprašanja, izmakne pa se mu vprašanje o smislu njegovega življenja. Vsak človek, ki ga žene močno hrepenenje po tem, da bi okusil novo notranje življenje, da bi smel sredi te božanske svetlobe, in, ki svoja nižja hrepenenja postavi v ozadje, bo izkusil Božansko ljubezen in navdihnjen ter bo navdihnjen in voden od misli Boga. In kaj mi Bog sporoča, nam? Bodite prijatelji zopet z Menoj in širite Moje ime vse ostalo vam bo dano. Toliko zaenkrat.
    s spoštovanje,
    Miran


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 14. avgust 2004 @ 17:27 CEST
    Dragi Radovedni,

    čutim, da si se ujel na vibracijo pozitivk in da si postal naš.
    Smisel življenja? Kaj je to? To je specifični simbolični svet človeka, ki mu določa vrednote in smisel živlejnja. Človek se dviga prek samega sebe s svojo ustvarjalnostjo in svojim sistemom vrednot. Tvoja avtonomija, tvoja samostojna logika in tvoja ustvarjalnost so atributi. S tem se ti odpira nov svet svobode. V moči simboličnega mišljenja in njegovih sistemov se dvigaš prek samega sebe in razširjaš svoje prostorske in celo časovne razdalje onstran svojega individualnega življenja in njegove ožine. Svojo ustvarjalnost imaš odprto v nedogled. Zato ustvarjaj in se pogovarjaj z nami. Boš spoznal kako "dobro nam gre" nam pozitivnim ljudem in koliko pozitivne energije je med nami, ki bo napolnila tvojo dušo.

    Lep pozdrav dragi, Radovedni
    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne sobota, 14. avgust 2004 @ 23:52 CEST
    Draga Tatjana,

    hvala, da si me sprejela za svojega (zame to predstavlja posebno čast) in sem ti hvaležen za spodbudne besede, vendar pa se zavedam, da je moja pot še dolga. Zato rad izmenjujem misli in mnenja in polnim svojo dušo, kot praviš, s pozitivno energijo. Rad berem in čutim, kaj mi pripovedujejo sogovorniki; ali veje iz njihovega pisanja res dober namen in zgolj širjenje pozitivne energije ali pa so v ozadju morda še drugi interesi. Poskušam biti nepristranski in prisluhnem svojemu notranjemu glasu, ki mi pritrdi, kdo želi dobro. V principu je moj občutek izjemen takrat, ko je tekst res nabit s pozitivno energijo. Tedaj se počutim sproščenega, bogatega, srečnega, izpolnjenega do zadnjega kotička. V kolikor ima tekst primesi negativne energije me spremlja nelagoden občutek, ki bi mu rad ubežal, a navadno ne morem. Če je le mogoče poskušam tisti del teksta, ki vsebuje negativno energijo pretvoriti v pozitivno z odgovorom ali v pogovoru z avtorjem. Če to ni mogoče, bog pomagaj.

    Kako oceniti in racionalno razložiti kdaj tekst vsebuje negativno in kdaj pozitivno energijo, ali koliko pozitivne ali negativne izrazne moči imajo misli, ki se namenjajo drugim ljudem in kako oceniti kakšne učinke imajo nanje, je teško. Tu je pomembna naloga mojega bistva, ki za mojo zavest oceni, kaj je pozitivno in kaj negativno in me spravi v določeno počutje. Če bi se zanašal na razum in analizo, ne bi nikoli mogel priti do tako natančne ocene primesi ene in druge energije.

    Vedno se poskušam ravnati po tem občutku tudi v drugih stvareh, v drugih odnosih z ljudmi in naravo, saj menim, da je počutje, ki prežema posameznika v določenem trenutku najboljši merilec HARMONIJE v duši in telesu, ki ji Stojči mislim, da pravi : BOŽANSKO IZKUSTVO ZAVESTI BLAŽENOSTI, Miran se mi zdi da LJUBEZEN, ti pa če sem te prav razumel DVIGANJE NAD SAMEGA SEBE. Verjetno nosijo vsi ti pojmi v sebi neko podobnost, neko popolnost.

    Morda se s približevanjem k tej harmoniji v sebi približujem k bistvu vesoljnega obstoja. Ne vem še draga Tatjana. To so le občutki, ampak vem, da mi le pozitivno komuniciranje (izmenjava misli in emocionalnega naboja) tudi z vami pomaga k ohranjanju tega tako željenega stanja.

    Vsi ljudje na svoj način opazujemo in doživljamo, kar se dogaja okoli nas in v izmenjavi z naravo, vesoljem in socialnim okoljem se nenehno bogatimo s svojimi izkušnjami in izkušnjami drugih. Morda ima vsak človek nek svoj pristop k svoji harmoniji, ki ji Arelena mislim da pravi ENOST, do katere vodi toliko poti kot je ljudi. Kar strinjal bi se z njo.

    Ne vem še, draga Tatjana. Še iščem, berem, raziskujem, sem še vedno radoveden.

    Hvala ti za lepe misli, ki so mi zbudile prave občutke (kot že mnoge druge tvoje stvaritve) in se še priporočam,

    Radovedni


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,75 seconds