Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Živimo v obdobju depresije. Stres biča vso človeštvo. Obdobje evforije je za nami. Dolgčas mori. Odtujenost človeka od človeka je strahovita, še nikdar v zgodovini ni bilo tako strašnega odtujevanja, kot je to prav v našem času. Človek današnjega časa "želi" biti sam, to je bolezen našega časa. Ko se je človek oddaljil od božanskega načrta, je s tem uničil povezavo z božanskim življenjskim poljem. Mnogi miti govorijo o tej ločitvi. Sčasoma se je vedenje o tej izgubljeni enosti ali od odvrnitvi od Boga vedno bolj izgubljalo, dokler ni ostalo le še nejasna slutnja, ki se kot oddaljen, nevzvišen odgovor odraža v narodnih šegah in običajih.

Ko jeseni odpada listje, nas vedno spet prevzame za hip prevzame rahel občutek slovesa in otožnosti. Sončno in veselo poletje je minilo. Po izpolnitvi svoje naloge drevo prekine povezavo z listi, tako da lahko lahkotno odpadejo na tla. Toda naloga in cilj drevesa niso listi, ampak sadeži. Zgradba sadežev je prilagojena procesu rasti drevesa. Listi so pomembni, dokler tvorijo klorofil - listno zelenilo, da drevo iz zraka lahko sprejme nepogrešljivi ogljikov dioksid in ga nadomešča s kisikom. Ko so sadeži zreli, jih oberemo ali pa odpadejo, drevo pa mora usmeriti vso svojo moč v poganjanje brstičev za nov življenjski ciklus, ki se bo začel spomladi. Listi in sadeži bi brez potrebe trošili njegove moči. Zato nastavek listnih pecljev poroženi. Listi tako ne dobivajo več življenjskih sokov, ovenijo in odmrejo. Tako življenje, kot vidni načrt razodevanja, nastaja kot klica v semenskem zrnu.

So zgodbe, ki mi pomagajo bolje razumeti mojo notranjost in smisel življenja. Eno tako kratko zgodbico sem prebrala pred nekaj dnevi v knjigi Kot voda za čokolado (Laura Esquivel).

Zgodbica govori o tem, da vsi prinesemo s sabo ob rojstvu, v sebi, na svet škatlico vžigalic. Ampak teh vžigalic ne moremo prižgati sami. Potrebujemo svečo, detonator, ki bo prižgala prvo vžigalico. To je lahko naša priljubljena hrana, glasba, nežnost, zvok… In ob vžigu vžigalice se bomo za trenutek počutili razsvetljene z močnim čustvom. V naši notranjosti se bo razlila toplota, ki pa se bo s časom izgubljala, dokler je ne bo poživila detonacija vžiga nove vžigalice.

Da vžigalice lahko gorijo, potrebujejo kisik. Dobijo ga iz diha ljubljene osebe. Ali ljubljenih oseb.

Vendar mora vsakdo sam odkriti detonatorje, ki bodo prižigali njegove vžigalice, lepo počasi, eno za drugo. S prižganimi vžigalicami hrani svojo dušo z energijo - gorenje vžigalic je hrana za dušo.

V ljubljanski Narodni galeriji se je s slavnostno otvoritvijo začel Slovenski festival znanosti, ki ga že deseto leto pripravlja Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Festival z mednarodno udeležbo bo potekal od danes do četrtka v Narodni galeriji, njegovo osrednje geslo pa je Znanost: tukaj in zdaj! Kot je na novinarski konferenci po slavnosti povedal direktor SZF Edvard Kobal, je mlajšim in starejšim generacijam na voljo več kot 80 dogodkov, od delavnic do predstavitev, organiziranih pa bo tudi šest razstav v Narodni galeriji. S festivalom naj bi ljudje pridobili veliko znanja na drugačen način, meni Kobal.

Naš duhovnik je vsako deklico otipaval po ramenih in ščipal za lica

Cerkev je v vsej svoji zgodovini skušala nase vezati ljudi na različne načine. Včasih so to delali s fizičnim nasiljem, danes uporabljajo bolj psihološke prijeme, recimo z vzbujanjem krivde. Mnogi ljudje, ki želijo izstopiti iz te institucije, denimo morajo od svojega duhovnika poslušati neokusne žaljivke in pripombe, da bodo z izstopom sklenili pogodbo s hudičem in šli v pekel. Podobno kalvarijo že tri leta doživlja Janja Škrjanc iz Šenčurja, ki ji g. Primožič, župnik iz Moravč nikakor noče izdati potrdila o izstopu. Očitno je zadeva zelo resna, saj je Škrjančeva v iskanju svoje pravice celo pripravljena vložiti tožbo. "Ljudje bi se morali vprašati, koliko so sploh svobodni v tej instituciji, če ne morejo na demokratičen način izstopiti iz nje. S tem pravzaprav svojim vernikom odrekajo svobodno voljo, ki je osnovna božja pravica. Jaz želim, da me cerkvena institucija izbriše iz vseh njihovih evidenc, kajti dokler sem včlanjena, imam občutek, da še vedno podpiram to organizacijo," pravi Škrjančeva.

V okviru Heliosovega ekološkega sklada obnovili že 30 vodnjakov

V Lesičnem v občini Kozje so odprli prenovljeni vaški vodnjak pri cerkvi Sv. Urha, ki je že 30. vodnjak, obnovljen ob finančni podpori Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Za te kraje tipični vaški vodnjak z zidano osnovo in leseno konstrukcijo s streho štirikapnico so obnovili po fotografiji iz leta 1935, so sporočili iz Heliosa.

Ko sem škilil po prispevkih, v katerih eni pljuvajo in obsojajo druge, mi je Konfuzij, moj prijatelj, navrgel:

"Bk, če si napaden, imaš vedno izbiro; lahko se boriš ali pa se umakneš. Če si napadalec ti, pa izbire nimaš; vedno je to... tvoj boj."

Hja...s samim seboj, se mi zdi.


en_bk

Misliš,
da je tvoje dihanje,
samo prehajanje zraka
noter in ven?

Ne prijatelj,
je še mnogo, mnogo več.

Je kot kapljice,
ki ena za drugo padajo v vodo
in na površini povzročajo nežno valovanje,
ki se enkrat odbije
in spet vrača v svoj izvor.

Je kot interferenca notranje luči
in vseh božanskih zvokov.

Je kot interferenca
vseh tvojih spreletečih se etrov.

Nauči se priti
v to najnežnejšo vibracijo vseh interferenc
in naj ti tvoja hvaležnost
kaže in odpira,
to najžlahtnejšo notranjo pot.

stojči Stojan Svet

Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani je ta teden objavila razpis za dodelitev denarne pomoči študentom v stiski, ki bodo lahko na ta način pridobili nepovratna sredstva v višini do 130.000 tolarjev na prosilca. Pomoč bodo morali študenti porabiti za reševanje socialne stiske, predvsem za reševanje stanovanjskega problema, nakup osnovnih življenjskih potrebščin, preživljanje otroka ali družine, vpisnine na visokošolski zavod, invalidnosti ter drugih nepredvidenih dogodkov, ki so povzročili socialno ogroženost, so povedali na današnji novinarski konferenci ŠOU.

Všeč mi je, da prideš
k meni na obisk odznotraj
po sončnih stopnicah
v moje srce.

Tam prebereš več
kot z nasmeha mojega obraza.
Prepustim te zlatemu splavu,
ki te ponese s tokom
mojih notranjih rečnih voda.
Tam boš drsel skoz svoje srce
po dobrohotnih poteh
in srečal boš mene
resnično kakršna sem.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) bo od danes do 31. oktobra v okviru humanitarne akcije To zimo bo toplo zbirala spalne vreče za ljubljanske brezdomce. V okviru akcije nameravajo ljudi pozvati, naj svojo staro spalno vrečo prinesejo na sedež ŠOU na Kersnikovi 4 oz. v katero od zbirnih mest na Ekonomski fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Filozofski fakulteti, Fakulteti za socialno delo ali Visoki šoli za zdravstvo ter tako omogočijo toplejše spanje ljubljanskim brezdomcem, so sporočili iz ŠOU.

Ja, draga duša, brez darila
notranjega spoznanja,
imaš lahko vsa takšna,
ali drugačna o sebi znanja,
pa še vedno ne boš spoznala,
kdo in predvsem zakaj si.
Naj se tvoje srce ne boji,
napolniti se z izpolnjenjem,
tvojega božanskega duha
in ga širiti okoli vsega sveta.


stojči Stojan Svet

Kahlil Gibran pravi,
da sta samo dva najbližje božjemu srcu: genij in norec.
Ker nisem genij, sem po vsej verjetnosti norec.

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno.
Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.
Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo,
kadar se ga podarja.

Hmnja... tkole. Moje skromno laično mnenje je, da gre pri nas čist preveč zvez /da ne bom rekel zakonov/ v franže enostavno prezgodaj... zaradi oportunizma udeleženih, zaradi neznanja, zaradi še česa mogoče. Dokler je ljubezen med partnerjema prisotna, se splača potruditi in poskusiti rešiti zvezo. Ko sta poskusila vse in ugotovila, da ne bo šlo, potem sta zaslužila ločitev, prej ne. Oba seveda.


en_bk

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XVIII. (1. del)

Verjamem v brezpogojno milost in blagoslove za vse ljudi. Sama jih izkušam zato, ker si to želim, ker milost in blagoslove izbiram. Mislila sem, da bolečina ni milost, da bolečina ni blagoslov. V zadnjih 18 mesecih sem z dlanjo na dojki nekajkrat rekla: Hvala za zdravljenje, ljubi Bog, vendar bolečine ne potrebujem. Hvala, ker jo jemlješ… In bolečina je šla in zdravljenje se je nadaljevalo. V največ primerih pa tega nisem izbrala, se za to nisem odločila. Dovolila sem, da me je bolelo.

V tem življenju nisem bila in nisem mazohist. Zavedala sem se, da mi občasno precejšnja bolečina v času moje dlani na dojki kaže, da zdravljenje poteka - bila je dokaz, ki ga je potrebovala moja glava. Ta bolečina je razkrivala dinamiko zdravljenja, ta bolečina me je prepričala. Kot taka je ena največjih milosti in blagoslovov.

Preden sem napisala zadnja stavka, mi je zmanjkalo niti. Pol osmih zjutraj bo in na megleno nedeljsko jutro pišem v pol lotusu na jogijih pred računalnikom. V posebnem miru sem objela meča, naslonila glavo na kolena in se začela zibati. Moje telo… Kako imam rada tole krhko telo. Začele so prihajati solze. Tako zelo čutim svoje telo, njegovo zadovoljstvo in olajšanje nad tem, da sem se naučila, da sem končno dojela. Čutim njegovo veselje in njegovo novo moč. Čutim pripravljnost mojega telesa za sodelovanje ne glede na vse, kar sem zadnja leta počela z njim. Zakaj se mi je bilo tako težko pogovoriti s telesom? Dobra sem v pogovarjanju z Bogom in vedno boljša v pogovarjanju z ljudmi. Kako, da si ne vzamem časa za pogovor z mojim telesom?

Ana, bojevnica

Kot angel je prišla v telo, šla skozi mnoga življenja, se naučila prilagajanja težkim energijam dualnosti. Posebej v Atlantidi je imela želje in ambicije, spoznala je, da se mora boriti za svoj delež dobesedno in metaforično. V templjih Tien je delala z outsiderji, z organizacijami, tistimi, ki so skušali vreči Atlantido in borila se je za pravice nas v templju, ki so nas preganjali Azure. Tudi kot moja žena je nosila hlače. V tistem življenju sem dirigiral brez glasbenikov in zaprli bi me, če ne bi bilo nje. Včasih se zelo strastno nisva strinjala, v ondos je prinesla kvalitete bojevanja. Poslovala je s kralji, ko sem bil slep in nisem služil denarja. Danes je Ana na Zemlji in krasen odnos imava.

Poglej v nebo,
povem ti da bo,
nekaj lepega prišlo
v tvoj objem in tvoje srce
zagorelo bo.



Saj sonce sijalo vedno bo
vsak tvoj dih v vetru šumi
povsod kjer si ti,
vsak tvoj šum mi govori,
da ljubiš me ti.

Rockerji so si ogledali govore politikov, zaključili, da iz te moke ne bo kruha in da bodo lačni nahranjeni samo, če bodo spet sami pljunili v dlani in vzeli v roke kitare in mikrofone.

Letos bi lahko najbolj cenjeno mesto na top-lestvicah - božični No1 - po 20 letih spet osvojila pesem 'Do They Know It's Christmas?' Namreč v Etiopiji in Sudanu še vedno pustoši lakota, politiki pa še naprej čvekajo svoje (čeprav je Tony Blair pred kratkim zahteval, da se ustavi genocid, ki ga vojni poglavarji izvajajo po sudanskem Darufu), kruh za lačne pa bi lahko prišel zahvaljujoč temu, da se bo ponovno zbral vrh britanskega rocka. Na idejo je prišel dobri fant Chris Martin iz Coldplaya, ki se je obrnil na Midga Urea (ki je skupaj s Geldofom soavtor originalne pesmi), z idejo o novi verziji.

V mislih objemam Boga v tebi.
Ne mislim na tvoje fizično telo.
Ljubim tvoje misli, ki so božanske.
Tvojega telesa ne vidim.

Vseeno mi je, imaš telo moža ali žene,
tvoj duh se je stopil z mojim.
Tvoja ljubezen je objela mene vso;
me ne duši, ampak mi je lepo.

Čutiva se.
V mislih ti pošiljam objem,
objem, ki je poln ljubezni in radosti.
Ljubezen je mir, zaupanja polno modrosti.

Slišim pogovor mene in tebe,
slišim in čutim, da prihaja iz srca.
Vse je popolno, kot da znam to že sto let,
vendar je občutek nov, kot da, bi ljubila Boga.

V organizaciji Andragoškega centra se začenja 9. teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki so ga odprli že na petkovi slovesnosti, ko so podelili tudi priznanja centra za izjemne učne, promocijske in strokovne dosežke na področju učenja odraslih v letošnjem letu. Po podatkih iz prijav je moč, podobno kot lani, tudi letos pričakovati več kot 3000 prireditev okrog 500 organizatorjev, ki bodo opozarjale na potrebo, pomembnost in vsenavzočnost učenja.

Dvanajst let je minilo, odkar sem napisala Lidio. Veliko ljudi me je v času po njenem izidu spraševalo, ali bom še pisala. Velikokrat sem bila presenečena, koliko tistih, ki sem jih spoznavala kasneje, je to knjigo prebralo. Čeprav je Lidia dosegla to, kar bi v tako majhni nakladi in v deželi z zelo malo prebivalci lahko imenovali bestseller, je bila na nekem nivoju brana deset- do dvajsetkrat več, kot bi si mislili glede na število prodanih izvodov. Skratka, knjigo so si - ne vem, nekako pod roko - podajali in jo verjetno na skrivaj prebirali. In ko smo se srečevali na javnih prireditvah, otvoritvah razstav, modnih dogodkih, so me nekako od daleč opazovali in proučevali, ali ustrezam svojemu opisu v knjigi ali ne - to mi je bilo jasno kasneje, ko sem videla, da imajo o meni že dovolj izdelane sodbe.

Jaz sem samo en bk in za filanje lukenj nisem ravno stručko, razmišljam pa tko... po kmečko. Če naj bi luknje pomenile to, kar naj bi v sebi popravil, spremenil, odstranil, dopolnil, to lažje storim s pomočjo, kot pa brez nje. Nekaj konkretnih primerov... banalnih al pa tud ne:

- partner je moje ogledalo; če sem slabe volje, je tudi ona ali pa bo slej ko prej. Če to opazim, se lahko vprašam...in popravim /pri sebi seveda/,

- z brskanjem po sebi pridem do izvora vzorcev, ki sem jih dobil v otroštvu in ki jako zelo zaznamujejo mojo nadaljno pot /vsaj jaz tako mislim/. Partner mi lahko odzrcali te ključne dogodke /odigra vlogo starša, če je bil ta tisti/, jaz zadevo podoživim, jo spravim iz sebe /izrazim čustva/, jo s tem odplaknem in zafilam to luknjo,

- enako velja za filanje lukenj iz partnerskega odnosa ali prejšnjih odnosov,

- s svojim zgledom mi pokaže, kako se da postopati v raznih situacijah tudi drugače. Če nisem glih totalno bukov, se zna zgodit, da počasi, čisto počasi pa začnem razmišljat, da bi se pa dalo tudi drugače,