NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 05-apr
  • Dan slovenske zastave

  • ponedeljek 06-apr
  • Tudi jaz skrbim zase in za okolje

  • torek 07-apr
  • Potopis: Maroko od 0 do 4167 m

  • sreda 08-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 09-apr
  • Ura pravljic

  • petek 10-apr
  • Obisk švedske avtorice Anne Höglund

  • sobota 11-apr
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

  • nedelja 12-apr
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografije!

  • ponedeljek 13-apr
  • Igra go

  • torek 14-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • sreda 15-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 16-apr
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.

  • petek 17-apr
  • Escape room The Game Bled

  • sobota 18-apr
  • Programiranje za otroke

  • nedelja 19-apr
  • Veronika Valdes: Dark Dinner

  • ponedeljek 20-apr
  • Potopisni ponedeljki: Kenija

  • torek 21-apr
  • Alpe Adria Trail - Nina Kopčavar

  • sreda 22-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 23-apr
  • Igra go

  • petek 24-apr
  • Hitri zmenki (40-55) z Dogodki za Samske

  • sobota 25-apr
  • Sobotni literarni sprehodi

  • nedelja 26-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • ponedeljek 27-apr
  • Igra go

  • torek 28-apr
  • Počitniške delavnice za otroke v MPT

  • sreda 29-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 30-apr
  • Ognjeni spektakel

  • petek 01-maj
  • 1. majska budnica

  • sobota 02-maj
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 03-maj
  • Dance Alchemy & Brunch

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Misel tedna   
    nedelja, 24. oktober 2004 @ 20:00 CEST
    Uporabnik: opazovalec

    * Modre misli in zgodbe





    Bolečina je grenek napoj,
    s katerim zdravnik v vas ozdravi vaš bolni jaz.
    Zaupajte torej zdravniku in v miru in tišini izpijte svoj delež,
    kajti njegovo roko, čeprav trdo in težko,
    vodi dobrotna roka Nevidnega.


    Kahlil Gibran




      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja opazovalec
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040930001655839

    No trackback comments for this entry.
    Misel tedna | 6 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. oktober 2004 @ 23:19 CEST


    Ja resnično,
    skoraj vsak od nas
    ima bolni jaz,
    če ne bi bilo tako,
    bi bil prav vsak ves čas,
    popolnoma zdrav.
    Pretekli negativni miselni vzorci,
    zasteklena negativna čustva,
    vskladiščena razočaranja,
    nam povzročajo
    notranje energetske zastoje.
    Sprostiti se,
    odpustiti od sebe vse negativno,
    naj gre po reki časa v ocean
    in naj ostane samo to,
    kar nam plemeniti življenje,
    kar nas veseli in navdušuje.
    Roka Nevidnega
    čaka na tvoje zaupanje. :)





    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 25. oktober 2004 @ 14:14 CEST
    Smo bitja, ki si želimo srečo in sovražimo trpljenje. In vendar, kljub vsemu prizadevanju za srečo, mir in veselje je večina ljudi v svoji najgloblji notranjosti nesrečnih in nezadovoljnih. Trpijo zaradi samih sebe in zaradi življenja, ki jim je naklonilo vse kaj drugega kot srečo.

    " Kjer ni notranjega miru, tam je prisotno trpljenje", pravi Buda. Če je navzoča neizpoljnena želja. Kajti vsaka neizpolnjena želja nas teži. Iz tega razloga vsi ljudje, vsa bitja nasploh, nenehno poskušajo izpolniti svoje želje in strasti, da bi se tako odrešili notranje muke, notranjega nemira, ki ga povzročajo nezadovoljene želje. Svoje želje poskušajo pomiriti s pohlepom, ki se včasih ne ustavi niti z umorom in ropom. Zakaj imamo ljudje toliko želja? Iz zelo preprostega razloga; ker naše trenutno stanje, razmere in zakonitosti, v katerih živimo, ne odgovarjajo našemu najbolj notranjemu bistvu.Zato mnoge ljudi, če ne kar večino, žene skozi življenje notranji nemir, ki ga občasno preglasijo zunanje dejavnosti, vendar pa se tega nemira nikoli ne da povsem utišati. In posledica vsake neizpolnjene želje je nova želja.

    Če beremo Budo vidimo, da je Buda te povezave spoznal in doživel v samem sebi ter vsako doumel. Ta globoki uvid v okoliščine in s tem življenjske zakone, ki so osnova vsega obstoja na tem svetu, je izražen v " štirih plemenitih resnicah"
    1. v trpljenju
    2. v nastanku oz. vzroku trpljenja
    3. v prenehanju trpljenja
    4. v osemkratni poti, ki vodi k prenehanju trpljenja.

    In pravi:" Kaj pa je, menihi, sveta resnica o trpljenju? Rojstvo je trpljenje; bolezen je trpljenje; smrt je trpljenje; žalost, tarnanje, bolečina, skrb in obup so trpljenje; biti povezan z neljubljenim je trpljenje; biti ločen od ljubljenega je trpljenje; kratko rečeno: pet primerov pripadnosti je trpljenje".

    V tej prvi od " štirih plemenitih resnic" nam Buda predoči, da pomeni življenje na tem svetu kljub vsem lepim trenutkom, ki brez dvoma obstajajo, za človeka konec koncev le trpljenje in bolečino. Vedno znova doživeto trpljenje pa bo človeka nekoč pripeljalo do spoznanja, da natem svetu in v življenju na njem nekaj v osnovi ni vredu. Vse, kar si mukoma vedno znova pribori in zgradi, mu je v danem trenutku zopet vzeto. Vse te izkušnje se vtisnejo v zavest. In nekoč pride trenutek, ko se začne spraševati:" Zakaj je življenje na tem svetu povezano s bolečino s toliko trpljenja, žalosti? Zakaj sem vedno znova nezadovoljen in stalno iščem...., da kaj pravzaprav iščem?" Zakaj, zakaj, čemu?

    Na tej boleči točki začnemo premišljevati o sebi samemu: Kdo ali kaj sem prazaprav? Od kod sem prišel in kam bom potem šel? Bo šel kdo z menoj? V čem je poanta trajne sreče po kateri hrepenim v naglobljem bistvu? Bom to srečo če že ne na tem svetu našel vsaj po smrti v onostranstvu? Človeka, ki ga žene naraščujoča izkušnja bolečine in trpljenja, postane končno pravi učenec in prodre do druge od " štirih plemenitih resnic". Kajti vprašanje " zakaj" postaja zanj vedno močnejše in vedno bolj pereče.

    V našem zahodnem kulturnem krogu je v preteklosti cerkvena dogma že pred mnogimi stoletji zbrisala misel o ponovnem življenju na zemlji. Človek se rodi, živi svoje življenje, umre in pride pred sodni božji stol, kjer mu je dosojena večna blaženost ali večno pogubljenje. Nasprotje tega pa je misel, da ga bo vse, kar je storil v življenju, spremljalo tudi v naslednjem življenju. Ta misel pa je v skladju z univerzalnim duhovnim svetovnim naukom vseh časov. In nam daje odgovor na vprašanje zakaj. Karmični pogoji, na katere se opozarja, so znamenje: " kar sejete, boste želi!"


    Ta zakon je po eni strani prekletstvo, po drugi pa milost; preklestvo zato, ker veže človeka na njegova dela, zaradi česar vedno znova trpi, milost pa, ker ravno zaradi izkušnje trpljenja nastaneta v človeku zavest in zmožnost ločevanja. Zmožnosti spoznanja se v mnogih inkarnacijah izostrijo in nekoč pride do psihičnega trenutka, v katerem človek sprevidi, da mu življenje v svetu toka bivanja ponovnega rojstva in smrti ne more več nuditi ničesar bistvenega. Tako začne hrepeneti po višjih vrednotah.

    Z analitičnim mišljenjem v preteklem razvojnem obdobju, ki je nastalo zaradi popačene podobe prvotne modrosti, so čustva padla na raven živalskih instiktov in to, kar je bilo prvotno še obramba, se je spremenilo v slo za vedno več, v željo po pridobivanju stvari in oblasti. Mišljenje je namreč opredeljevala nevednost. V meje osebnosti ujeta zavest je postajala čedalje bolj zamegljena. Oster odklon od prvotnega življenja je povzročal sebičnost, ponos, lakomnost in okrutnost. Človekove miselne sposobnosti so se še bolj usmerile navzven, da bi lahko obvladoval oblike in energije narave.

    Vendar lahko vsak človek občuti silo, ki ga želi rešiti iz njegovega bolečega oklepa. Kakor hitro zaide ujeta in nedovzetna zavest v slepo ulico življenja, boleče spozna, da mora obstajati še drugi življenjski vir, ne le biološka narava. Tako se človeku ponuja priložnost, da bi resnično odkril resnično vrednost svojega domnevno tako dobro in smiselno urejenega življenja. Nekateri se trkajo po prsih in se jim zdi, da so veliko dosegli. Drugi vidijo, kako visoke zidove ječe so si zgradili, vendar nimajo poguma, da bi jih porušili. Tretji spoznajo, da so celotno zgradbo svojega energijskega Višjega jaza v mnogih inkarnacijah gradili tako, da so Luč, ki jih kliče in želi odrešiti, načrtno izključevali. V njih nastane bolečina in nemir. V svojem bitju začutijo vsaj rahlo vibriranje ali delovanje te mogočne božanske sile, ki jih želi odrešiti iz njihovega oklepa. Počasi slutijo enost, ki izravnava vsa nasprotja in se zavedo, da je ta sila skrita nekje v njih. V srcu takih ljudi nastane občutek, izkušnja vseobsegajoče ljubezni! In vstane misel, vprašanje:Ali je to, kar sem dosegel v življenju vse? Sem se zato rodil?

    Človekova pot naj bi potekala takole:
    Hrepenenje v srcu povzroči močno bolečino, katera prebudi vpogled v našo pravo poslanstvo in nas pripelje do prostovoljne spremembe mišljenja in posledično delovanja. Oboje se potem naravnata k višjemu cilju. Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi! Zardi tega si človek s svojo prebujeno močjo volje osvoji nova področja življenja in si podredi vse svoje želje. Tako nas notranji " Zdravnik " ozdravi s svojo nevidno " dobrotno" roko.
    lep pozdrav
    Miran.


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 30. oktober 2004 @ 19:10 CEST
    Nauk:

    Ne dogaja se vedno, da zdravnik v nas ozdravi naš bolni jaz. Ozdravimo si ga lahko tudi sami in sicer tako, da v tišini izpijemo svoj delež, ki nam ga je odmerila izkušnja, kajti njeno roko, čeprav trdo in težko, vodi dobrota nevidnega v nas, ki našo bolezen uvidi, izkušnja pa nas nanjo opozori.

    Vsako izkušnjo je treba nastaniti v sistem delovanja, jo oštevilčiti, jo kriti z zavarovanjem. Seveda ne da se te izkušnje izničiti, lahko jo damo le na stran, da bo bedela nad našim bolnim jazom in ga opozarjala. Včasih pa naš jaz zboli in je prizadet, ker je treba plačati račun tudi za prekomerno dobroto, ki jo drugi pojmujejo kot neumnost tistega, ki je naivno mislil, da je dober.

    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: opazovalec dne nedelja, 31. oktober 2004 @ 18:53 CET
    Za prekomerno dobroto nikoli ni potrebno plačati račun.
    Računi se plačujejo, če so odnosi pogojeni (trgovina,
    dam-daš).
    Če naš jaz zboli in je prizadet, ni bila prekomerna dobrota ampak interes (iskali smo: ljubezen, spoštovanje, korist, hvalo...).
    Pozdrav





    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 31. oktober 2004 @ 23:07 CET
    Dragi Opazovalec Vinko,

    s teboj se ne morem strinjati, ker si pojem dobrote in prizadetosti zelo zožil na enotni imenovalec z materialnimi primesmi, ki si ga poimenoval interes. Nasproti dobroti ne stoji le pogojen odnos dam - daš, temveč veliko več. Takšno poenostavljanje ne vodi nikamor. Rekla bi da si ta odnos zelo zbanaliziral.

    Dobrota ni zagledana v odnos - dam daš, ker potem ni več dobrota. Dobrota je zagledana v druge ekvivalentne človeških vrednot na ravni kakovosti odnosa dobrotnik in tisti, ki mu je dobrota namenjena. Dobrota je v bistvu ljubezen. Ljubezen pa ni količinski temveč kakovostni pojem. Dobrota se izkaže kot ljubezen kadar začuti, da je v tistem, ki mu je namenjena resnična in ne zlagana potreba po njej, da le-temu pomaga, ker je pomoči zares potreben. Poleg tega pa dobrota upravičeno postavlja pričakovanja po iskrenosti, poštenju, odgovornosti, obzirnosti in po drugih sorodnih ekvivalentnih vrednotah. Ali se ti ne zdi Vinko, da je lahko dober človek prizadet, če opazi, da nekdo izvabi iz dobrote čimveč lastnega užitka in je oglušel na tej črti za pravo mero in uživa smo ob surogatih, ki mu jih dobrota daje.

    In nenazadnje dobrota je tudi ljubezen, ki vse razume in odpušča in tisti, ki dobroto daje doživlja medsebojni odnos na ravni kakovosti in če tisti, ki mu je namenjena ali jo prejema, jo doživlja le na ravni količinskosti, je gotovo s tem odnosom nekaj narobe. Ali se ti ne zdi, da je takšen odnos moten in ali ni dober človek, ko spozna takšen odnos, upravičeno prizadet (rekla bi zelo v navednicah, da "plača račun" z občutenjem bolečine). Pri dobroti gre za notranjo resničnost, iskrenost in neposrednost, ki je čisto kvalitativna: če je, ne potrebuje dokazov, ker je sama po svojem neposrednem bivanjskem izkustvu najboljši dokaz, da ne gre za trgovino, kot ti navajaš, gre za ljubezen, ki pa ni nujno, da jo čutita oba na isti valovni dolžini - tisti, ki daje in tisti ki jo prejema. Potem to ni več dobrota, temveč trgovina. Včasih imata oba korist, včasih pa le eden iz ene ali druge strani.

    Dokazovanje dobrote ni dobrota, vsako dokazovanje iskrenosti je neiskrenost preprosto zato, ker dokazuje; vsak dokaz je namreč posrednost; posrednost pa je nasprotje neposrednosti in z njo iskrenosti in dobrotljive ljubezni, ki je v neposrednosti.

    Dobrota je življenjski ideal, sprejemanje dobrote pa to ni. Kako daleč še zaostajajo človeške dimenzije dobrote kot ljubezni za dimenzijami človekovega egoizma je težko reči, ker je treba videti v vsakem primeru v srce. Duhovna sila ljubezni, ki se kaže v dobroti ne more pogojevati nobenega nadomstila, ker je neprijemljiva, nekoličinska kakovost življenja, ki je nobena količina ne more niti dati, niti odvzeti. Je nanadomestljiv izvirnik, se javlja v izkustvenem dnu človeka, ki je, kolikor jo res doživlja. Dobrota se javlja kot ljubezen in sreča. Resnična dobrota ne odmeva iz trušča količinsko nabreklega sveta. Je skromna in tiha, se ne hvali in ne pričakuje plačila, potrebuje nekaj več. Dobrota ni ikona današnjega časa, egoizem pa je. Med dobrim človekom in egoistom pa zazja nepremostljivo nasprotje, še zlasti če se oba stopnjujeta. Takšna usmerjenost pa vodi v prizadetost. Smisel in z njim harmonijo življenja pa najdemo v svoji notranjosti . Smisel dobrote je enovit in nedeljiv. Če nadalje razčlenjujemo dobroto ugotovimo, da je njen nagib v ljubezni, njen namen pa spoznavna resnica. V dobroti je skrito več bogastva, kot v nedostopni luči. Ljubezen je zastopnica vsega emocionalnega življenja, dobrota pa njen biser. Človek brez ljubezni bi bil brez vzmeti za dobroto. Z dobroto človek vzpostavlja zvezo s človekom. Izraz dobrote je izraz ljubezni do človeka. Nasprotje dobremu pa je tudi slabo. Slabo pa vedno boli, rani, prizadene, skratka po domače rečemo:: "plačujemo račune za svojo dobroto". Tak račun je vedno bolečina. Dobrota je lahko preslišana ali spregledana na najrazličnejše načine, lahko pa je tudi zmanipulirana za osebne koristi na najrazličnejše načine.

    Lep pozdrav tebi Vinko in vsem dobrim ljudem

    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: opazovalec dne sreda, 3. november 2004 @ 07:20 CET
    Draga Tatjana,
    strinjam se, da je dobrota v bistvu ljubezen.
    Govorim o čisti ljubezni ali vsaj o tisti, ki je blizu idealu. polovičarstvo me ne zanima. Za mene je polovičarstvo, če ljubezen nudim samo dobrim.
    Kaj je smisel dobrote in ljubezni? Ali ni smisel, da jih dajemo čim več; da se razdajamo? Če je to smisel, zakaj smo potem prizadeti (tudi večina "dobrih" staršev), ker se je nekdo priklopil na naš izvir ljubezni? Zakaj nuditi dobroto samo dobrima?
    Slabo lahko prizadene samo slabo, dobremu ne more nič.
    Še naprej bom poenostavljal in banaliziral, ker imam rad enostavne stvari. Razlage me niti ne zanimajo več. Če me zanima jabolko, ugriznem vanj. Ni mi potrebna razlaga okusa, ker bom sam vedel.

    Lep pozdrav tebi Tatjana in VSEM ljudem.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,62 seconds