Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Duhovna pot odrešenja deluje samo tedaj, če človek udejanja tri elemente: Spoznanje, vero in dejanje in če ta opisani trikotnik dejansko izhaja iz sil in zakonov duhovnega sveta.

Žal pa je v preteklosti v vsaki religiji prišlo do neželjenega razvoja, zaradi katerega se je trikotnik razklenil in se tako postopoma ločil od Vira. Tako se je zgodilo tudi z budizmom.

THERAVADA BUDIZEM: SPOZNANJE

V theravada - budizmu, ki je različica hinayana budizma ali tudi "južnega budizma" je bilo najbolj pomembno to, da je kot dejansko učil Buda - osebnost le skupek bežnih vrtincev materije, reinkarnacije pa so samo verige bežnih materialnih vrtincev, ki so povezani z zakonom vzroka in delovanja. Buda je učil, da v verigi rainkarnacij ni "duše" kot neminljivega preostanka elementa jaz - osebnosti.

Šli pa so še dlje in so celo zanikali, da obstoja nekaj večnega, kar se povezuje s to osebnostjo in verigo inkarnacij - ne da bi bilo s tem indentično. Tako pride do iluzije večnega osebnostnega jaza in večnega činitelja v verigi reinkarnacij. Budovo pričevanje, "da je jaz ne-jaz", so razumeli tako, da če jaz izgine, ne ostane nič. To velja v theravada budizmu, ki se je razširil v južne dežele Ceylon, Tajsko, Laos itd. To velja torej v theravada budizmu kot odstranitev vsake resničnosti.

...... lahko osvetljuje tvojo notranjo pot.

»Kaj hočeš v svojem življenju?«

»Rad bi bil zadovoljen in srečen.«

»Kaj si storil do zdaj, da bi spoznal,
svojega notranjega zadovoljstva in sreče kraj?«

»Nič.«

»Ali misliš, da ti bo tvoj način nič,
res prinesel to kar si ti želiš?«

»Ne«

»Vidiš večina ljudi ima to isto željo,
vendar se pri tej njihovi želji vse začne
in pri tej njihovi želji vse tudi konča.
Moraš se premakniti in spoznati tiste,
ki trdijo, da poznajo to notranjo pot.

Srečo najdemo povsod. Leti na leteči preprogi in osrečuje ljudi, ki so žalostni. Je neko najlepše čustvo, ki lahko doleti vsakega človeka, če si to le sam ustvari.

Srečo pokažemo od zunaj, tako da se smejimo. Lahko jo pokažemo tudi od znotraj, saj se veselimo tudi s srcem. Srečen je človek zaradi veliko različnih stvari, ki so mu všeč in, ko se mu želje uresničijo.

Pošteni ljudje imajo vse, kar si želijo, saj zato poskrbi Bog po svoji volji, saj jim s tem poplača njihovo dobroto do drugih in do Njega.

Sreča spremlja vsakega človeka, čeprav ne vedno, včasih ga doleti tudi nesreča. Takrat se ne počuti dobro in to vemo, da se mu je poplačal greh.

Nekateri ljudje, ki so pošteni, molijo in verjamejo v Boga, se jim včasih pozno ponoči prikaže zlata svetloba, ki se jim zablešči in predenj se zavedajo izgine, nato pa kar vedo kaj jim je iz zlate svetlobe glas govoril.

Morda bom našla še kakšen podoben obraz,
kakor je bil obraz, ki sem ga v tebi spoznala,
obraz, ki me je ljubil, kakor sem jaz ljubila tebe;
obraz, ki bo vzbrstel v meni podobne občutke,
kakor sem jih občutila ob tebi, ko sem te srečala;
obraz, ki bo moje oči, sluh, tip in okus
znal pripeljati v miren pristan mojih občutij,
da ne bom na poti srečevala obrabljenih stvari,
ki jih je čas pohodil in odhajajo neznano kam;
da ne bom na tej dolgi poti življenja srečevala
izruvanih čustev, ki jih ne morem več obuditi,
besed naveličanosti in utrujajočih pogovorov,
obolelih vetrov, ki ne bodo znali več vžigati
in snovi, ki se ne morejo več pognati k življenju.

Si že bil kdaj ujet med peklom in nebesi?...
Si kdaj dvomil v svoj obstoj,
v upanju, da občuteno ne bi bilo resnično?...

Še vedno ostajam na sredini...
Ne upam naprej, nočem nazaj...
Pozabljam raje na ta del mene in si nalagam delo dan za dnem.
A večeri kot je današnji, ko sma se videla...
ko si vame zopet nasejal svoj smeh...
ko si v meni prižgal novo iskrico
in prebudil stare občutke...
...takšni večeri me prisilijo, da občutim...
Da skozi sebe spustim bolečino, za katero ne veš.
Je ne čutiš in ne živiš...

Puščaš nove sledi, prebujaš stare in v meni črtaš nove poti.

Kdaj se ti bom lahko uprla?
Kdaj bo čas, ko si bom lahko uredila svoje življenje?
Kdaj ne bo več prisotnega tvojega vpliva?

Bo to sploh kdaj?...

Morda veš ti... vedno si vse vedel...

Povej in pomagaj mi...

Česa je v tvojem srcu največ (%), je tvoj bog in tvoj gospodar.

Vinko

Karta prikazuje cvetlico, ki se je spopadla s skalovjem in kamenjem na svoji poti v dnevno luč. Obdana z avro svetlozlate luči razkriva veličastje svojega drobnega jaza. Prav nič je ni sram in enaka je najsvetlejšemu soncu.

Kadar smo soočeni z zelo težkim položajem, imamo izbiro: lahko smo užaljeni in iščemo nekoga ali nekaj, kogar bi lahko obdolžili za svoje tegobe, ali pa se soočimo z izzivom in zrastemo. Cvetlica, ki jo sla po življenju vodi iz teme v svetlobo nam kaže pot.

Nobenega smisla se nima bojevati proti izzivom življenja ali se jim izogibati ali jih zanikati. So in če naj seme postane cvetlica, potem moramo skoznje. Bodimo toliko pogumni, da zrastemo v cvetlico, ki smo.

Ta planet zemlja ni tvoj pravi dom,
so trdili vsi mojstri že v davni davnini,
ta planet zemlja je samo začasno bivališče,
tvoj pravi dom je v tvojem notranjem vesolju
in da bi ti lahko to v življenju spoznal,
se moraš prenehat z vsemi tistimi vzorci omejevat,
ki si jih podedoval, ali jih od bogve kje pobral
in zdaj trdno verjameš, da je to to in ni ničesar več kot to.

Gotovo si že kdaj kam odpotoval za daljši čas,
in čeprav si se tam imel res lepo,
te je obšel tisti dobro znan občutek domotožja.
Tvoj dom je tisti tvoj prostor v katerem se lahko,
še najlepše sprostiš in počneš tisto kar te res veseli.
Vendar so tudi ljudje, ki se niti doma ne sprostijo
in so ljudje, katerim je vsak dom njihov dom.

Za induvidualizacijo nujno potrebujemo neko konkretno družbeno okolje, s katerim se identificiramo. Potrebujemo skratka skupnost, kateri pripadamo, da lahko v tej skupnosti razvijemo svojo lastno identiteto. Brez pripadnosti torej ni mogoče razviti lastne identitete. Identitete ni mogoče razviti v abstraktnem prostoru nepripadanja nikomur in ničemur, ker identiteta je pripadnost, tudi če je to v končni in idealni fazi pripadnost samemu sebi. To, da pripadaš samemu sebi, torej ne pomeni, da ne pripadaš nikomur drugemu, ampak pomeni, da pripadnost drugim izraziš na svoj lasten, enkraten in neponovljiv način.

Znanstveniki za zdaj poznajo le deset odstotkov zdravilnih lastnosti oliv in oljčnega olja. V mestu Jaen v španski Andaluziji se je na prvem mednarodnem kongresu o zdravilnosti oljčnega olja zbralo tristo znanstvenikov z vsega sveta.

Sredozemska prehrana je sicer znana po raznolikosti ter kakovosti, vendar pa so prepričani, da je eden od temeljev zdravja Špancev - ki imajo za dve tretjini manj bolezni srca kot prebivalci evropskega severa - prav oljčno olje. Koristno naj bi bilo tudi pri preprečevanju raka na dojki ter alzheimerjeve bolezni. Predsedujoči na kongresu Francisco Perez je poudaril, da znanstveniki nujno potrebujejo denar, da bi lahko raziskali "vodnjak brez dna", zdravilnost oljčnega olja. Znano je sicer, da olive med drugim vsebujejo vitamine A, E in D, ki kot antioksidanti preprečujejo, da bi se zamašile krvne žile. V njih je tudi 77 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, ki se razlikujejo od nasičenih, saj vsebujejo tako imenovani varni holesterol. Španija je s 50 odstotki svetovnega trga sicer še vedno največja proizvajalka oljčnega olja. Za njo sta Italija in Grčija. V Španiji bodo letos pridelali 1,3 milijona ton olja, od tega kar 80 odstotkov v Andaluziji.

vir: www.dnevnik.si

Vsi imamo raje svetlobo kot temo,
in vsi imamo raje ljubezen kot sovraštvo.

Ne zaveda se vsak človek s čim ali kako prizadene druge. Vsi se iz napak učimo in imamo nekaj dobrega v sebi, zato bi se lahko vsi potrudili in bi najprej premislili kaj bi rekli da ne užalimo ljudi namenoma.
To je moj predlog in tistemu, ki se mu zdi, da imam prav, naj se ravna tako.
In ne boste tega naredili samo za sebe, ampak tudi zaradi volje Boga, saj si želi, da bi bili vsi ljudje srečni.


Lepe pozdrave lady Lola

obstaja želja,
da bi šla...
sama v svoj svet...
brez besed.

obstaja moč,
ki jo iščem in jo potiskam proč,
je nevarna in mi kaže pot,
pot iz zmot.

obstaja nekdo,
ki me hoče in me hkrati noče..
obstaja noč in svetel dan,
obstaja pot, ki pelje stran!

obstajam jaz in moja duša.
jaz ranljiv je
in ko pride suša,
ostane samo še duša.

obstaja nekaj,
kar imam rada in kar ne maram.
obstaja kraj,
da po njem tavam in tavam ...

*****tu je samo jaz, moje duše ni tukaj! *****

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Pred skoraj štirimi leti mi je oče v nekaj točkah mirno, a odločno izrazil svoje nestrinjanje z nekaterimi mojimi prikazi v knjigi Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem.
No, zdaj je napisano in tega ni mogoče spremeniti, je končal v očitnem sprejemanju. Pa še..., saj menda ne misliš, da si svetnica?
?! Neee...!? sem presenečena potegnila.
Zamolčala sem mu, da mislim in verjamem, da tudi jaz sem Bog!

* * * * *

Ne vem, kako ti, ampak jaz si ne morem predstavljati nastanka zdravih korenin prihodnosti brez čokolade. Korenine (moje) prihodnosti so začetki brezpogojne ljubezni in ta je povezana s čokolado.

Čokoladno klobaso dobiš z mešanjem:

0,5 kg	enostavnih piškotov
5 dkg	nastrgane čokolade
3 dcl	sladkorja
dveh	jajc
6 dkg	masla
1 dcl	ruma
skodelice	močne kave
skodelice	kokosove moke

Namesto jajc lahko uporabiš več masla, več čokolade in kave;
primerno zmes povaljaj v kokosu in daj za nekaj časa v hladilnik.

Na en lep, topel pomladni večer, dva mogoče, ali pa kdaj drugič, ko sem ob ribniku razvajal ivanjščico cvetličnega vzorca z žabjim koncertom v čast ljubezni, mi je Konfuzij, moj prijatelj, dejal:
"Bk, tvoje pravice se končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega".

Sem se zamislil. Hja, ni lahko nekomu povedati, da ga ne maram, da me grize zavist, ker je zadovoljen s seboj, ker dela, kar ga osrečuje, ker ve, kar jaz ne vem ali nočem vedeti, ker prenaša udarce bolje kot jaz, ker verjame, ker je velik, ker..., ne da bi ga pri tem žalil, poniževal, omalovaževal, prizadel, ..., ko pa tako paše, če mu uspem izbrisati nasmeh z obraza, razvrednotiti njegova prizadevanja, ga omajati v njegovi veri, mu ubiti lesk v očeh, ga zadeti v srce, ga poteptati v blato svoje ničevosti, ga raniti...

Žabji koncert v čast ljubezni je donel v toplem pomladnem večeru.


en bk

Dragi iskalci luči, dragi prijatelji, prijateljice misterijev planeta Zemlja!

Čas v katerem živimo, se spreminja, prinaša nam nove izzive, nove naloge, neke nove kode kako znova zaživeti, kako so-bivati, kako zares narediti korak naprej, kako izstopiti iz začaranega kroga preteklosti. Ni nas več malo, ki smo se zbudili ob klicu nadnaravnega šepetanja, ob klicu, ki je vzbudilo hrepenenje našega srca. A samo hrepeneti, žal, ni dovolj. Hrepenenje je potrebno nahraniti. Nahraniti s pogumnim vstopom v po-polno neznano, v brezpogojno nepoznano potovanje duha in duše, ki nam ponujata veliko možnosti ponovnega so-kreiranja realnosti, v katero smo vstopili 26. julija 2004.

Le kdo med nami si ne želi živeti v Svetu, kjer bo osnovna celica – družina, lahko živela v miru, kjer bodo naši otroci lahko brez strahu brcali žogo na sosedovem dvorišču, kjer se bo na skupnem trgu znotraj vasi izmenjavalo dobrine, pridelane in izdelane na skupnih njivah, delavnicah, kjer se bo znova »ličkala« koruza, kjer se bodo znova postavljali mlaji v čast mladoporočencem, v čast novorojencem, v čast praznovanju življenja samega.

Polna luna bo vidna celo noč. Ko zahaja, jo zemljina senca popolnoma zasenči. Lunin mrk bo viden, če bo nebo jasno, ob tretji uri zjutraj. Na vzhodu bo istočasno vzhajal Jupiter.

Kaj to pomeni? Astrološke simbole bomo poskušali prevesti v nam razumljive besede.

Smo v obdobju med dvema mrkoma. 14. 10. se je dogodil sončev mrk, ki je pokazal na rezultate predhodnih treh let. Mlaj z začetkom v tehtnici je razburkal energijo tudi v partnerstvu, saj tehtnica vlada sedmi hiši, ki kaže na partnerske odnose. Močne spremembe nosi sončeva eklipsa in energija raste do polne lune, ko se dogodi lunin mrk. Obdobje, ki se piše zdaj, ni le obdobje enega meseca, ker vpliv eklipse traja vsaj leto dni.

Magična astrologija nas uči, kako se prebiti skozi obdobja mrkov, saj M.A. verjame, da ne obstaja usoda. Zavest je tista, ki nas vodi in z zavedanjem trenutka lahko aktivno spreminjamo slabe stvari, ki bi se lahko dogodile.

Sporočilo kanalizirano
15. oktobra 2004

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Gamus Interruptus ~

Prejšnji mesec smo izvedli eksperiment Mreža ljubezni in bil je močnejši tudi od mojih najdrznejših predstav. Ocenili smo, da je 200.000 Lightworker-jev globalno povezalo svoja srca, da se je odprla nova oblika komunikacije. Znanstvene rezultate, skupaj z oznanilom naslednje ponovitve te globalne povezave, bomo objavili na Web of Love sekciji Lightworker.com takoj, ko bodo na voljo. Hvala za vašo podporo in sodelovanje. Kot je Grupa rada rekla v zgodnjih dneh sporočil Svetilnikov luči, “Ko se držite za roke v usmerjenem namenu, spreminjate svoj svet.” Vsi partnerski gostitelji, Barbara, jaz in celotno osebje Lightworkerja se vam zahvaljujemo, ker nas držite za roke, ko vsi skupaj stopamo v prihodnost.

Po eksperimentu je Grupa predstavila sporočilo v živo, za katero so rekli, da je prvo iz nove serije kanaliziranj imenovanih Praktična Čarovnija. Bil sem zelo navdušen nad prvim sporočilom, ki so ga posredovali in sem ga nameraval objaviti ta mesec kot Svetilnike luči – Spominjanja od Doma. Vse to se je spremenilo nekega jutra v Vancouvru, Kanada, ko so me, dan preden naj bi imeli seminar, zbudili zgodaj zjutraj. Povedali so mi, da se bo serija Praktična Čarovnija začela prihodnji mesec, kajti želeli so posredovati pomembno sporočilo. Barbara je še spala, ko sem vstal, šel v sosednjo sobo in na svojem prenosnem računalniku napisal naslednje. V čast mi je, da lahko sedaj to predstavim z največjo ljubeznijo.

Steve Rother
Govornik Grupe

Zadihal je nov spletni portal - EkoRega.net

EkoRega je namenjena vsem, ki si želijo aktivno sodelovati v odkrivanju in sanaciji ekoloških problemov v Sloveniji. Spletni portal, ki bo nastajal skupaj z vami, je mišljen kot stična točka, kjer se bomo povezovali med seboj vsi tisti, ki jim je mar.

Želimo ustvariti povezujočo mrezo, ki bo povsem nepolitična ter bo namenjena zgolj obveščanju o dogajanju in stanju, izmenjavi informacij in medsebojni pomoči pri konkretnih problemih.

Sodelujete lahko vsi - s članki, mnenji, informacijo o problematiki v vašem okolju ali pa zgolj z vprašanji, na katera bomo skupaj iskali odgovore.

Če želite sodelovati, lahko pišete na rega@ekorega.net

Lep dan,
EkoRega

Miha Jensterle
Paneče 26, 3273 Jurklošter
Kontakt: 03 734 7003
vojna_za_vodo3
pobuda_zakon_o_vodah

Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Živimo v obdobju depresije. Stres biča vso človeštvo. Obdobje evforije je za nami. Dolgčas mori. Odtujenost človeka od človeka je strahovita, še nikdar v zgodovini ni bilo tako strašnega odtujevanja, kot je to prav v našem času. Človek današnjega časa "želi" biti sam, to je bolezen našega časa. Ko se je človek oddaljil od božanskega načrta, je s tem uničil povezavo z božanskim življenjskim poljem. Mnogi miti govorijo o tej ločitvi. Sčasoma se je vedenje o tej izgubljeni enosti ali od odvrnitvi od Boga vedno bolj izgubljalo, dokler ni ostalo le še nejasna slutnja, ki se kot oddaljen, nevzvišen odgovor odraža v narodnih šegah in običajih.

Ko jeseni odpada listje, nas vedno spet prevzame za hip prevzame rahel občutek slovesa in otožnosti. Sončno in veselo poletje je minilo. Po izpolnitvi svoje naloge drevo prekine povezavo z listi, tako da lahko lahkotno odpadejo na tla. Toda naloga in cilj drevesa niso listi, ampak sadeži. Zgradba sadežev je prilagojena procesu rasti drevesa. Listi so pomembni, dokler tvorijo klorofil - listno zelenilo, da drevo iz zraka lahko sprejme nepogrešljivi ogljikov dioksid in ga nadomešča s kisikom. Ko so sadeži zreli, jih oberemo ali pa odpadejo, drevo pa mora usmeriti vso svojo moč v poganjanje brstičev za nov življenjski ciklus, ki se bo začel spomladi. Listi in sadeži bi brez potrebe trošili njegove moči. Zato nastavek listnih pecljev poroženi. Listi tako ne dobivajo več življenjskih sokov, ovenijo in odmrejo. Tako življenje, kot vidni načrt razodevanja, nastaja kot klica v semenskem zrnu.

So zgodbe, ki mi pomagajo bolje razumeti mojo notranjost in smisel življenja. Eno tako kratko zgodbico sem prebrala pred nekaj dnevi v knjigi Kot voda za čokolado (Laura Esquivel).

Zgodbica govori o tem, da vsi prinesemo s sabo ob rojstvu, v sebi, na svet škatlico vžigalic. Ampak teh vžigalic ne moremo prižgati sami. Potrebujemo svečo, detonator, ki bo prižgala prvo vžigalico. To je lahko naša priljubljena hrana, glasba, nežnost, zvok… In ob vžigu vžigalice se bomo za trenutek počutili razsvetljene z močnim čustvom. V naši notranjosti se bo razlila toplota, ki pa se bo s časom izgubljala, dokler je ne bo poživila detonacija vžiga nove vžigalice.

Da vžigalice lahko gorijo, potrebujejo kisik. Dobijo ga iz diha ljubljene osebe. Ali ljubljenih oseb.

Vendar mora vsakdo sam odkriti detonatorje, ki bodo prižigali njegove vžigalice, lepo počasi, eno za drugo. S prižganimi vžigalicami hrani svojo dušo z energijo - gorenje vžigalic je hrana za dušo.

V ljubljanski Narodni galeriji se je s slavnostno otvoritvijo začel Slovenski festival znanosti, ki ga že deseto leto pripravlja Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Festival z mednarodno udeležbo bo potekal od danes do četrtka v Narodni galeriji, njegovo osrednje geslo pa je Znanost: tukaj in zdaj! Kot je na novinarski konferenci po slavnosti povedal direktor SZF Edvard Kobal, je mlajšim in starejšim generacijam na voljo več kot 80 dogodkov, od delavnic do predstavitev, organiziranih pa bo tudi šest razstav v Narodni galeriji. S festivalom naj bi ljudje pridobili veliko znanja na drugačen način, meni Kobal.

Naš duhovnik je vsako deklico otipaval po ramenih in ščipal za lica

Cerkev je v vsej svoji zgodovini skušala nase vezati ljudi na različne načine. Včasih so to delali s fizičnim nasiljem, danes uporabljajo bolj psihološke prijeme, recimo z vzbujanjem krivde. Mnogi ljudje, ki želijo izstopiti iz te institucije, denimo morajo od svojega duhovnika poslušati neokusne žaljivke in pripombe, da bodo z izstopom sklenili pogodbo s hudičem in šli v pekel. Podobno kalvarijo že tri leta doživlja Janja Škrjanc iz Šenčurja, ki ji g. Primožič, župnik iz Moravč nikakor noče izdati potrdila o izstopu. Očitno je zadeva zelo resna, saj je Škrjančeva v iskanju svoje pravice celo pripravljena vložiti tožbo. "Ljudje bi se morali vprašati, koliko so sploh svobodni v tej instituciji, če ne morejo na demokratičen način izstopiti iz nje. S tem pravzaprav svojim vernikom odrekajo svobodno voljo, ki je osnovna božja pravica. Jaz želim, da me cerkvena institucija izbriše iz vseh njihovih evidenc, kajti dokler sem včlanjena, imam občutek, da še vedno podpiram to organizacijo," pravi Škrjančeva.