Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20030612200819746

Dvom četrtek, 25. november 2004 @ 06:08 CET Uporabnik: Anonymous O dvomu Na tem forumu in okrog se dostikrat močno poudarja vero in verjetje, tako da se mi zdi, da je moja dolžnost, da vas spomnim na njeno nasprotje -- na dvom. Kot vero si predstavljam zaupanje v urejenost in pravilnost tega sveta, naj si bo s strani neke nadnaravne entitete, ali pa zaradi pravil, naravnih zakonov ali česa podobnega. Dvom razumem kot izgubo zaupanja, da bo moje sledenje določenim pravilom, navodilom, principom, zaupanju v boga, v določeni situaciji tisto pravo in najboljše, da je moj pogled in poznavanje okoliščin tisto, kar lahko situacijo najbolje razreši. Najbolje razrešiti neko situacijo, za to imamo vsi svoje kriterije, od utilitaristov, ki iščejo najvišje dobro za kar največ ljudi, do budistov, ki si prizadevajo kar se da izkoreniniti trpljenje, pa do tistih materialistov, ki jim je pomembena čimvečja osebna korist. Pa seveda vseh tistih, ki zaupajo svoji intuiciji, svojim lastnim občutkom, ljubezni in podobnim notranjim stanjem, pri tem ne smemo pozabit. Brez šlogarce se vnaprej nič ne ve, pravi marsikdo v teh časih in v teh krajih. Pomeni pa predvsem to, da zna le redko kdo predvideti vse posledice nekega svojega ravnanja, ne glede na to, ali verjame v boga, se prepušča naključjem, se drži takšnih ali drugačnih pravil. Seveda, da je vse zadosti zakomplicirano, se kaj lahko primeri, da dve zelo podobni reakciji v dveh zelo podobnih situacijah lahko pripeljeta do dveh zelo različnih rezultatov. Kaj storiti, zaupati, da bodo pravila, izkušnje, bogovi poskrbeli, da ne bo prišlo do kakšnih neprijetnih posledic, se prepustiti, zaupati, verjeti v nezmotljivost pravil. Ali se morda za spremembo poskusiti posvetiti trenutku, situaciji, odkriti tisto, kar je v njej enkratno in edinstveno, morda celo neponovljivo? Si natakniti na glavo nov klobuk in na vse skupaj pogledati novo sveže? Odkriti nekaj, kar smo do sedaj vedno spregledali? Meni se pri tem postavi vprašanje, ali je sploh mogoče občutiti trenutek v vsej njegovi polnosti, če ga vedno spremljamo skozi ena in ista polarizacijska očala, ki nam bolj ali manj izkrivljajo sliko. Če nam že ne uspe vedno, da bi trenutek doživeli v vsej dejanskosti, ali ne bi morda kdaj poskusili vsaj zamenjati očal z drugimi, drugačnimi, morda opazimo kaj novega, morda nam to odpre nova obzorja. Morda tako celo utrdimo svoje staro prepričanje. Pa vendar, če bi se odrekli dvomu, če se ne bi nikdar poskusili postaviti v druge čevlje, a ne bi bilo naše življenje nekam sivo in pusto, ali ne bi bili prikrajšani za marsikatero spoznanje. Pustiti vero, pravila, stališča in podobno za sabo lahko pomeni odpreti se vsemu kar nam ponuja življenje. Pomeni odpreti se novim dogodkom, pomeni pridobit drugačne izkušnje. Seveda gremo lahko skozi življenja brez dvomov, kot tudi brez zaupanja, vendar je po mojem mnenju življenje v obeh primerih precej prazno in nič kaj prijetno. Dvom in vera in zaupanje, sta del življenske zmesi, tako kot ljubezen in ravnodušnost, sreča in potrtost in podobna nasprotja. Uporaba in doziranje v pravem trenutku, pa je del tiste največje umetnosti, ki ji rečemo življenje. Vaš Daimonček (ponovna objava po izboru uredništva /junij 2003/) Komentarji (5) www.pozitivke.net