|  Rojen v paru s sestrico,
Sijoče lice matere in očeta,
Pa takoj boleče,
Nesprejemljivo,
Davnov sindrom?
Samo nekaj dni,
V urah in minutah
Ko si bil tu med nami,
Zamzniti čas,
Pa pogled v nebo.
Stojim pod milim nebom,
Zrem v zvezde
Po licu pa polzi solza,
Da izpere bol
In prižge tvojo zvezdico.
Sveti nam,dragi otrok,
Da bomo močni,
Da v nas zmaga Ljubezen,
Da izjočemo solze,
Da odmrznemo čas
In se ti nasmehnemo zvezdica…
|
NE ZAMUDITE
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Dušan dne nedelja, 28. november 2004 @ 12:01 CET
To naše bivanje je izpolnjevano z lepim,pa tudi s hudim,nerazložljivo težkim na trenutke.Bolečino,ki sem jo podelil z vami in sleherno dobro sporočilo in molitev,samo hvala vam.Kadar je breme pretežko ga je modro porazdeliti,da ne uklešči tistega,ki ga poizkuša nositi sam.
Hvala vam in lepo in srčno pozdravljeni,Dušan.
Solza za Tadeja
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 28. november 2004 @ 12:46 CET
Dragi Dušan,
Vse kar se nam dogaja je šola za vsakega od nas.
Ta otrok, ki je prišel za kratek čas med vas,
ni prišel zato,
da bi se zaradi njega žalostili,
ampak zato,
da bi se za tisti kratek čas z njim poveselili.
Ko vidim male obrazke tistih,
ki so za nas prezgodaj odšli,
vidim v njihovih očeh že prehojeno pot,
ki vse nas še čaka.
Za kratek čas smo bili drug drugemu darilo.
Daril pa se človek vedno veseli in ne žalosti.
To je tudi njegovo sporočilo. :)
lp
---
stojči
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 28. november 2004 @ 15:05 CET
kako lepe misli sta namenila za našega Tadeja. Bog mu je namenil življenje in vsi bodimo z njim srečni, neglede na to, da nekatere Bog ni mogel obdariti bolj bogato, kot jih je. Vse je božje darilo in kot takšno sprejmimo, veselimo se ga. Tadej potrebuje veselje in prijazne ljudi. Veselimo se z njim in sprejmimo bremena, ki jih Bog vsakemu izmed nas naložil. Otroci z omenujenim sindromom so kot angeli, prisrčni, nasmejani in ljubeči in so zato morda bolj srečni. Ne točimo solz, temveč bodimo srečni, da ob njih rastemo tudi mi in se naučimo dajati večjo ljubezen.
Dušana bi pa vprašala, če je morda prebral moj odgovor, namenjen njemu pri pesmi "Posvetilo duhovnim prijateljem".
Lep pozdrav vama obema
Tatjana
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Dušan dne nedelja, 28. november 2004 @ 15:57 CET
Iskrena hvala tako Stojčiju,kot tebi za občutenje in odziv ob mojem prispevku.Že od vsega začateka,kar sem se pojavil na Pozitivkah vaju imam za nekakšna učitelja in ker vem,da se od učitelja naučiš največ,če pozorno poslušaš,sem vama hvaležen za vsako modro in plemenito besedo,ki jo zapišeta.
Tatjana oprosti mi,prebral sem tvoj čudovit odgovor,pa nisem odgovoril iz samo enega razloga,ker sem cepec.Malce me je ujel moralec,saj veš,da sem se nepremišljeno izrazil-sirena,mislil sem zgolj na milozvočnost tvojega petja,kar upam da ni postavilo kamnička med naju.Tudi moj kraj rojstva ni Kranj,pač pa Žirovnica,čeprav je to vse na "deželi",kot so nas učili naši starci.
Vem,da bo slišati,kot da se skušam "pomesti",kot se pravi v žargonu,samo sam sem premalo študiral,da bi ti bil sogovornik na tvojem nivoju.To ni strah,to je zgolj trezna presoja lastnega nivoja in iz tega se lahko mnogo naučim.Še enkrat,oprosti,res sem ravnal netaktno in obljubim,da v prihodnje ne bom več tako sebičen in netakten.
želim ti samo najboljše in duhovne moči,da bogatiš ljudi,kot si jih doslej,Dušan.
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 29. november 2004 @ 22:27 CET
v veliko veselje mi je, da si kot nov sogovornik na pozitivkah. Zares dobrodošel med nas! Prav prijeten in zelo čuteč sodelavec si. S teboj je kar prijetno kramljati.
Da si me poimenoval morska sirena, sem se počutila počaščeno, to sem vzela kot kompliment in pohvalo, razumela sem, da ti moja poezija zveni kot petje sirene. Le zakaj bi bili med nami kamenčki? Prav nobenih kamenčkov ni, le kresnice nam svetijo, ko se tako-le pogovarjamo. Prav nerodno mi je, da govoriš o nekem nivoju. Bom rekla, da je tvoj nivo kar visok, kajti ko človek spozna, da premalo ve, pomeni, da že kar veliko ve, da je to spoznal. Veš, tudi jaz imam tak obučtek kot ga imaš ti, tudi Stojči in drugi. Nismo nobeni učitelji življenja, samo skromni učenci smo, ki se dopolnjujemo. Vsak ima kakšno področje, ki ga bolj zanima. Nikar si ne pripisuj sebičnosti in netaktnosti, ker teh lastnosti zares ni opaziti pri tebi. Tisti, ki zares imajo te negativne lastnosti, tega ne priznajo. Priporočam ti, da oblikuješ pozitiven odnos do sebe in se ceni, ker si to zaslužiš. Ni potrebno, da nekdo spregovori veliko besed, to se takoj opazi. Veselilo bi me, če bi napisal kakšno zgodbo ali spomin iz tistih časov, ko si oral morske brazde po velikih morjih, ali kakšno doživetje, ko si bil na jugu naše prejšnje skupne države. Tudi o Tadeju še kaj napiši.
Te lepo pozdravljam in ti želim veliko dobrega in duhovno moč
Oglasi se še kaj!
Tatjana
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Dušan dne torek, 30. november 2004 @ 14:31 CET
Hvala za dobrodošlico in prijazno razumevanje.Ljubeča oseba si,kot večina sodelujočih na teh straneh.Ljudje smo kot prodniki,reka življenja nas nosi,brusimo in krušimo se v njej,pa tudi sledove drugim puščamo,vede ali ne.Kaj drugega torej sem,kot prodnik,ki je nepomemben delček obale sveta,pa hkrati brez njega ne bi bilo celote?
Življenja čas je dar,
zato ga živi,
naj ti bo mar!
V tej kitici sem v eni svojih pesmi skušal zajeti to kar se mi zdi najvažnajše,to je,da vemo da smo zdaj in tukaj in da počnemo vse z občutkom in odgovornostjo do vseh in samih sebe.Zavedam se,da si predvsem premalo časa vzamem za branje,pa mi preprosto zmanjka časa in energije,saj ni preprosto po desetih ali dvanajtih urah trdega fizičnega dela kot tesar(izhod v sili),pa biti aktiven član družine;edinole stiki z po tej poti mi obnavljajo celice,ki se kar pehitro izčrpujejo.Nek filozof je rekel,da živiš tako kot ješ in jaz mu kar pritrdim,samo da bom jaz menjal menu in ne nivoja,do koder že sem priplezal,ha,ha...
Ta trenutek sem "zatišan",ker moja ustvarjalnost zaživi ponavadi ponoči,ko se vse stiša,ko je tako lahko stopiti v tisti čarobni notranji svet,ki ga ti tako dobro poznaš.
Želim ti vse lepo in dobro,prijazna sopotnica polna dobrote,Dušan.
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 30. november 2004 @ 18:02 CET
zelo vesela sem bila tvojega iskrenega pisma. Si zares čudovita oseba, ko si tako lepo napisal, kar je v tebi želelo postati misel. Tvoje magično pesniško oko se je ustavilo na pozitivkah in kako lepo je pridobiti novega pijatelja, s katerim se človek znajde tako-le v neprisiljeni drži pogovora. Človek, ki goji poezijo in izpove svoje čustva na nek način praznično slavi življenje, čeprav morda osameljen v svojem motrenju, ko pride navdih, vendar potem vzpostavi stik in komunikacija steče. Pesem odstira čarobno moč govorice in nas vrača k pratemeljem življenja. Človek se prebuja in mobilizira vse svoje sile, da dobi tudi nekaj duhovnih drobitinic, ki jih še kako krvavo potrebuje pri fizičnem delu, ki si ga zaradi eksistence prisiljen trenutno opravljati. Poleg družine in vseh skrbi, ki jih prinaša življenje, ima lahko človek nek notranji vrtiček v duši, ki ga želi obdelovati, da na njem zraste kakšna majniška rožca. Človek nato iz ozkih kanalov splove na široko morje in zadiha po mornarsko in pesniško. Kako čudovito lep je tak občutek, ki ga skupaj s prijatelji lahko doživljamo.
Te lepo pozdravlja tvoja duhovna prijateljica. Oglasi se še kaj in pošlji na pozitivke kakšno tvojo poezijo.
Tatjana
Solza za Tadeja
Prispeval/a: Dušan dne sreda, 1. december 2004 @ 20:11 CET
Lepo je biti in se počutiti delček tako pozitivnega,kot so Pozitivke in pa predvsem večine njenih duhovnih kreatorjev.
Tudi tebi same dobre in lepe želje,Dušan.