Ovire na poti so nujne, vendar težko sprejemljive, ko nastopijo. Ko jih vidimo, se strinjamo, da morajo biti, da so nam v korist in nas peljejo v lepše srečnejše dni. A ko jih predelujemo, je drugače. Morda se še jezimo, morda jih sprejmemo in se potrudimo na način, ki smo ga osvojili. Ne smemo pozabiti kako to gre. Potrebno se je pravi čas spomniti, kako to delamo, ko je pot ravna in brez ovir. Ravno tako moramo biti naravnani in zadovoljni takrat, ko premagujemo ovire. Zaupati je potrebno v dobro, v ljudi, v tisto polovico ljudi, ki je božja, ki je Bog v njih in jih blagoslavljati. Imeti jih moramo radi, radi z razumom tisto božansko polovico, ki jo vidimo takrat, ko so prijazni do nas. Lekcija, da se duhovno dvignemo in premagamo oviro pa je, da imamo radi iste ljudi tudi takrat, ko so slabi in neprijazni do nas. To je tista prava preizkušnja, ki jo moramo predelati, se je spomniti, ko naletimo na to oviro.

Spoštovani organizatorji in izobraževalna podjetja

Zavedamo se, da so Pozitivke tisto mesto, kjer se zbirajo bralci, ki jih zanimajo vsebine kot je osebna in duhovna rast, zdrav način življenja in ekologija, pa naj si gre za nasvete, pozitivne misli, novice, poučne zgodbe ali obvestila o dogajanju.

Zaradi želja mnogih organizatorjev in bralcev, da bi dogodke objavljali samo na enem mestu, objavljeni pa bi bili tako na Pozitivkah (oz. na več spletnih mestih) kot tudi v Sončni pošti, smo se odločili, da nadgradimo in avtomatiziramo oddajanje in pošiljanje dogodkov. S tem želimo organizatorjem olajšati delo, izboljšati dostopnost in hitrost obveščanja, hkrati pa narediti Sončno pošto bralcem prijaznejšo in bolj pregledno.

Urejanje dogodkov na Pozitivkah, ki imajo povprečno med 10.000 in 16.000 obiskovalci mesečno in Sončni pošti s skoraj 2000 bralci, uredništvu zaradi obilice dela in velike količine objav dogodkov vzame okoli 4 ure dnevno.
Dosedanje stroške obratovanja, smo pokrivali iz donatorskih prispevkov organizatorjev, ki so objavljali dogodke, (priporočene donacije so bile od 1000 -2000 sit za objavo) vendar zaradi obilice dogodkov in s tem povezane količine in kvalitete opravljenega dela ter ažurnega obveščanja bralcev, prehajamo na zaračunavanjem objav dogodkov. S tem pa organizatorjem prinašamo številne prednosti, od hitrejše objave dogodkov pa vse do storitev, ki omogočajo večjo odzivnost objav.

Več o možnostih objave dogodkov in navodila za objavo si preberite na sledečem linku.

Zgodovina makrobiotike

Pred mnogimi tisočletji so veliki modreci dojeli, da hrana ne le ohranja človeka pri življenju, temveč mu tudi omogoča živeti zdravo in srečno. Svoja spoznanja so zapisovali v verske in zdravstvene spise - tak primer so indijski Manujev zakonik, kitajska Nej džing in Hon so komok (prva knjiga o zdravilnih zeliščih), japonski Prehranjevanje v skladu z zenom idr.

Konec 19. stoletja je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil podmeno o prehrani in zdravilstvu, ki temeljita na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju in ju uporabil v zahodni kemiji, naravoznanstvu, biokemiji in telesoznanstvu.

Rodil se je bil šibak ter mučile so ga ledvične in kožne bolezni. Da bi se ozdravil, je temeljito proučil zahodno in tudi vzhodno medicino. Svoja spoznanja, ki jih je zbiral vse življenje, je zapisal v knjigah Kemično-prehranske osnove dolgoživosti, izšla 1896, in Zdravilna prehrana, 1898.

Skupina njegovih učencev in privržencev je 1907 ustanovila društvo Šoko jo kaj (Izvor prehranskih zdravil). Med ustanovitelji društva so bili tudi plemiči, kongresniki, advokati, poslanci in uspešni poslovneži, ker je imel Išizuka najvišji možni čin za vojaškega zdravnika. V tistem času sta bila evropska znanost in kultura zelo cenjena na Japonskem. Išizuka pa je nasprotoval prevzemanju zahodne medicine in njenih prehranskih teorij ter priporočal prehranjevanje v skladu z japonskim izročilom - uživanje neosiromešenih, nepredelanih živil in zelo malo ali nič mleka niti živalske hrane.

piše: Elena Danev

Aboriginsko obredje, magija in zdravljenje

Z obredjem Aborigini priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo - Aboriginski tradicionalni zdravilec je oseba z veliko duhovno močjo in najprej odkriva duhovni vzrok bolezni - Čarovnik vnaša v človeka zle duhove

Obredje - za priklic novega življenja
Stvaritelji so torej ustvarili vse pojavnosti, ki jih zmoremo opaziti v krajini - človeka, živali, rastline, kamne - da bi prebivali skupaj v harmoniji (kot so nekdaj Aborigini z vsem). Stvariteljske ustvarjalne sile v krajini so še vedno žive in morajo biti žive. Aborigini jih zato vedno znova priklicujejo in revitalizirajo s cikli obredov. Kajti čeprav so nevidni običajnemu človeškemu videnju - so stvaritelji ohranili vitalno življenjsko silo, ki ima moč, da pronica v življenje ljudi in vsega ustvarjenega in vse to znova in znova oživlja.Torej je tudi magično obredje in verovanje avstralskih domorodcev neizogibno povezano z njihovimi totemskimi stvaritelji, ki so ustvarili svet v času sanjanja. Še dandanes se Aborigini zato zbirajo na svetih prostorih ali točkah, kjer z določenimi obredi priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo.

S svetimi točkami, ki imajo posebno duhovno moč, je posejano ozemlje slehernega aboriginskega klana. Posamezni klani in posamezniki znotraj njih so odgovorni za vzdrževanje določenih svetih točk. Zanje skrbijo na različne načine. Ščitijo jih pred (belimi nemodrimi) vsiljivci, ki niso zreli za obisk teh točk ter točke tedaj, ko je potrebno, oskrbujejo s primernimi obredi. Točke oblikujejo del obredja vsakega klana. Odgovornost za sveto mesto je porazdeljena med vse pripadnike nekega plemena v določeni krajini. Vsak član plemena ima posebno nalogo v obredu. Aborigini se zavedajo, da je vsaka nemarnost ali brezbrižnost v igri obreda lahko vzrok za škodo v naravi - če se obred ponesreči, lahko zmanjka vode, klan napade čudna bolezen ali kakšne živali. Aborigini tradicionalno verjamejo, da vsakogar, ki zanemarja svoje dolžnosti pri obredjih, doleti kazen, ki je bila sankcionirana že v času sanjanja (v pračasu, v času Resnice). In vedo tudi, da je vsako nespoštovanje narave in njenih zakonov nekega dne kaznovano. Zato ne kradejo, ne ubijajo in ne posiljujejo nikogar in ničesar, ne na takšen ne na drugačen način.

Kitajsko leto 2005 je Petelinovo

Kitajsko Novo leto se začne 9. 2. 2005

Po kitajskem zodiaku ali živalskem dvanajst letnem krogu, leto Petelina traja približno eno leto, natančno do 29. 1. 2006.

To je osnovna razlika od našega, zahodnega pogleda na letni zodiak, ki traja en mesec. Oba zodiaka, kitajski in naš, se skladno dopolnjujeta in sta zelo koristna in dobrodošla informacija za lažje celovito spoznavanje sebe.

Osnovno pravilo je, da se Novo leto na kitajskem, vedno začne po drugi mladi Luni, po zimskem sončnem obratu.

Po teoriji Pet tokov Jin in Jang, pripadajoča energija Petelinu je energija elementa Kovine 7.

Osebe rojene v letu Petelina bodo imele dobro in koristno leto 2005. Po zakonitosti trikotnika v kitajskem zodiaku je leto 2005 tudi dobro leto za osebe rojene v letu Vola/Bivola in Kače.

Osebe rojene v letu Mačke/Zajca, pa morajo biti zelo previdne, ker je to za njih zelo zahtevno in težko leto. Lahko se v letu dominantne energije Petelina naučijo, da uživajo v življenju in da pustijo svoje kvalitete na površini torej, ne vedno odločujoče.

Srce!
Srce nemirno, postoj!
Kaj tako utripaš?
Kam tako hitiš?
K tebi, misel.
K tebi dekle.
K tebi žene me moje srce.

Pogled!
pogled, ki ti vzame dih,
Pogled pri katerem ti srce vztrepeta,
Pogled, ki ti pogreje dušo v mrzlem dnevu.
Pogled, ki ti dan spremeni.
Pogled, to si ti!

Kako si lahko prijatelj nekomu, če ga ubiješ?

Znani slovenski znanstveni grafolog, sociolog, predsednik Združenja invalidov – Foruma Slovenije in psihoterapevt Borut Pogačnik je tudi velik zagovornik pravic živali. V pogovoru je s strokovnega stališča pojasnil, zakaj prihaja med mučitelji živali do hudih psihičnih travm, kje so vzroki za tako brezčuten odnos ljudi do živali in zakaj je korak med klanjem živali in ubijanjem ljudi zelo majhen.

Kaj se dogaja v človekovi psihi, da je zmožen ubiti žival? Kje so vzroki za takšna nizkotna dejanja?
Največkrat gre za sadistične nagone, ki pa niso prirojeni. Sadizem izvira iz analne faze otrokovega razvoja, ko starši svojega malčka maltretirajo s tem, da ga prezgodaj silijo k čistoči in to z zelo nasilnimi sredstvi. Pri večini otrok, ki so bili na ta način zlorabljeni, se takrat začne rojevati t.i. sadistični impulz – oni mučijo mene nemočnega, jaz bom pa druge, ki so še šibkejši od mene! Gre za poistovetenje z napadalcem. Otrok razmišlja: »Jaz se bojim nekoga, ki me tepe, ki ima moč. Torej, če hočem v življenju uspeti, moram tudi jaz druge pretepati. Splača se biti agresiven!« Zato se nekateri otroci že zelo zgodaj znašajo nad živalmi. Sadizem ostane potem v človeku vse življenje, vendar se v odraslosti »pokulturi«. Ker se takrat v javnosti ne spodobi mučiti živali, se ta človek lahko tudi vpiše med lovce in tako se potem po naših gozdovih podi za ubogimi živalmi. Preseneča me, da so člani zelene bratovščine tudi ženske in celo veterinarji ter duhovniki. Menda je bil lovec tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. K sreči nisva v sorodu, ker bi me sicer bilo sram. Poleg tega je tudi veterinar, kar je zanimiva kombinacija. To je tako, kot če bi bil pediater pedofil.

iskrenost ni povedati vse
iskrenost je mir s samim seboj

Kako velik je Stvarnikov dobri namen
oživljati osrečujočo igro narave dan za dnem.
Povzdigniti drevesa, cvetove in semena pod nebo
v plahem plesu vej, pred mojimi očmi.

Ena sama samosevna planjava ljubezni,
velika čarna točka brezmejnosti nepretrganih
cvetočih preprog telesa v radodarnosti zemlje.
Z deževnimi dotiki je izpolnjena radost življenja.
V tem čudežu milosti so oblilica in presežki darov
z rožnatim molkom rasti z milino otroka,
delitev materinske moči iz toplih dojk,
mikavno in ljubeče kakor smeh mlade matere,
ravnotežje razcveta in zorenje v hiši sožitja,
v duši zdramljen nemir rasti vsega živega,
s čistostjo in popolnostjo utripajoče življenje.

***

Sveče odsev
ti briše
sledi
ki jih življenje
riše
v gube starosti
in jih le
ljubeča roka
zgladi

(31.10.04/18,43)

POROČILO Z NOVINARSKE KONFERENCE

(14.december 2004 ob 10.30, Športni center Triglav, Ljubljana)


Zavod za fair play in strpnost v športu je v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo in Društvom športnih novinarjev Slovenije podelil priznanje za Športno potezo meseca novembra. Komisija Zavoda za fair play (Dušan Hauptman, Aljaž Pegan, Britta Bilač, Deja Doler, Milan Hosta in dr.Stanislav Pinter) se je soglasno odločila, da je:

Športna poteza meseca NOVEMBRA
Kategorija do 18. let

Dogodek: Ju jitsu mednarodna tekma, Hanau, Nemčija
Predlagatelj: Janja Vavtar
Akter: Andrej Cešek

Opis dogodka: (Vavtar Janja)
Andrej je bil prijavljen v kategoriji mladinci do 62 kg, vendar se je pri tehtanju zgodila napaka in so ga pomotoma prestavili v nižjo kategorijo. Ko je Andrej to ugotovil je takoj zahteval, da ga prestavijo v njegovo pravo kategorijo, pri čemer se njegovi nadrejeni niso pretirano obremenjevali z ugotovljenim dejstvom. Kljub temu, da je potem moral prepričevati organizatorje, da so se zmotili, je pri tem vztrajal in dosegel, da so ga prestavili v pravo kategorijo. Za nameček je potem v svoji kategoriji še zmagal.

Po šamanskem verovanju povezovanje z energijo kanarčka krepi moč glasu in petja. Z njimi se lahko bolj ali manj uspešno povezujete skozi vse leto.

Šamani so velik pomen pripisovali obrednemu petju in tisti, ki tega niso bili posebno vešči, so si okrog vratu, na področju grlene čakre, obesili ogrlico z vsaj tremi kanarčjimi peresci.

Menda ta vrsta ptic, ki sodi v družino ščinkavcev, izvira prav s Kanarskih otokov, vsaj tako meni Ted Andrews v svoji knjigi Govorica živali. Domačini s teh otokov pa so prepričani, da njih ime izvira iz besede carne, kar v španščini pomeni meso.

Preden so postali udomačene, živopisane žvrgoleče živalice, so bili kanarčki dolgočasne olivno sivo zelene barve z nekaj rumenkastega odbleska na krilih. Rejci so jih skozi stoletja s križanjem vzredili v žareče rumene, pa tudi rožnate, oranžne, rdeče ptiče in hkrati bistveno izboljšali kakovost njihovega prepevanja.

Pred mesecem dni in pol sem si ogledal film Iz pekla (From Hell, 2001), ki me je, manjšim napakam navkljub, precej navdušil. To je eden izmed tistih filmov, ki vas precej odvrne od ogleda holivudskih poletnih smeti, saj vam nazorno pokaže, da ste svoje standarde glede tega, kaj je dober film, (podzavestno) spustili na nižji nivo samo zato, ker gledate večinoma samo prazne in glasne instantne ameriške filme, na katere pozabite deset minut po ogledu.

Ne trdim da je film Iz pekla kakršenkoli filmski Shakespeare. Daleč od tega. Zgradba zgodbe je tipična za gledališko delo in tisti filmi, ki jo uporabljajo, vedno obveljajo za resne in dobre art filme.

Kakorkoli že, naslednji logičen korak je seveda bil to, da bi od nekod izbrskal strip, po katerem je bil film posnet. Napisal ga je Alan Moore, ki pa med stripovskimi avtorji resnično velja za nekakšnega Shakespeareja. Njegovi stripi so tiste vrste stripi, katere date ljudem, ki trdijo, da so stripi le šund, ničvredna oblika »umetnosti« in morda celo škodljivi za otroke, nakar od njih zahtevate obnovo stripa. Pri tem se večini zalomi, saj so Moorovi stripi tako zahtevni, da večina odneha že pred polovico branja.

Piše: Miran Zupančič

O dobroti je takole; kar pride z dihom v človeka je običajno čisto in to ni problem, poanta je, kaj z izdihom oddajaš! Med vdihom in izdihom je temeljna razlika vsakega človeškega bitja, saj gre tu za bistvo dihalnega polja v človeku. V predelu vratu pa do predela prsnega koša in srca je to dihalno polje, ki je pri človeku povezano z višjimi čustvi.

Če gledaš na daljavo v ta opisani predel, vidiš jasnovidno pri človeku veliko. Ljudje s čistim srcem imajo v tem predelu svetlo zeleno barvo avre, kar govori o njihovi plemenitosti njihovega višjega čustvenega življenja. Ljudje pa, ki se samovarajo ali pa so egoisti, sebičneži, samoljubneži in hladne osebe pa imajo ta predel temno sivkasto-meglene sluzaste gmote. Kdor ima ta eterični vid odprt lahko vidi te razlike, ki natančno kažejo resnično stanje pri človeku.

Zazrem se v svoj vesoljni organizem,
oči se mi odprejo v brezmejnost,
tam daleč visoko, kjer Bog sestavlja
sisteme in harmonijo.

Tam kjer mrgoli nešteto zlatožametnih
utripajočih telesnih naključij in neznanih usod
usmerim svoj radovedni in resnicoljubni pogled,
da bi razumela, če prejšnje človeško življenje še diha,
medtem jaz na tem odsluženem planetu,
kjer moje oči svetijo same sebi na obličju
in iščejo užitke skoz napeto tkivo,
gibajoče se med vetrom in dežjem,
dan za dnem izgubljam razsodnost in telesnost,
dozorelo v svobodi moje ožje ravni.

Iz prostora trgam sadeže
Sladke, sveže, sočne
Otipavam jih v tiho prebujajoči
Svetlikajoči se jutranji zarji
Ko se na njih še lesketajo
Kristalno čiste solzice rose
Dišeči spomin.

Nabiram jih v košarico
Z belim čipkastim prtom
Delo hrapavih rok.

Pozorno in previdno stopa korak
Da bi v polspanju jih ne prebudila.
Nežen pogled otrok.

Kot milne mehurčke
Jih postavljam v red
Na pološčeno okenjsko polico
Da jih opoldansko sonce
Še malce poboža , ogreje.
Gledam jih.

Superiornost je nekaj takega,
kot bi iz svojih napihnjenih misli,
kričal na svoje srce,
naj se ti končno že odpre.

Seveda tako ne gre.

V zavesti predanosti služenja,
v zavesti ponižnosti je prav vse.
V njej je vsa tvoja modrost
in vse tvoje usmiljenje.

stojči Stojan Svet

V Moderni galeriji bodo v četrtek, 16. decembra, ob 20. uri odprli razstavo Marka Pogačnika Prostorski prevrat. Z razstavo Pogačnik nadaljuje in hkrati povzema svoje delo v skupini OHO do novejših prostorskih projektov in raziskav. Razstava Prostorski prevrat je sestavljena iz dveh delov. V prvem prostoru bodo na ogled tri instalacije, ki z naravnimi in industrijskimi materiali v galerijo prevajajo tri slovenske pokrajine, te pa skupaj sestavljajo diagonalo slovenskega narodnega prostora. V drugem delu bo Pogačnik predstavil štiri litopunkturne projekte, ki jih je izpeljal v Zagrebu, Ekvadorju, Gornji Radgoni, Radgoni in na avstrijskem Koroškem. Prostorski prevrat si bo mogoče ogledati do 30. januarja.

"Če veš, si močnejši!"

Verjamete, da obstaja posebna veja astrologije, ki lahko odgovori na vaša konkretna vprašanja: Ali bom dobil službo? Ali je punca, ki mi je všeč, primerna zame? Ali bom uspel poplačati dolgove? Naj se preselim? Odgovore na takšna vprašanja ponuja horarna astrologija. Skrivnosti slednje nam je razkril mlad astrolog Tadej Šink iz okolice Škofje Loke.

Petindvajsetletni Tadej se je z astrologijo pričel ukvarjati pred devetimi leti, ko je za rojstni dan dobil knjigo Velika šola astrologije. "Na podlagi te knjige sem spoznal, kaj astrologija sploh je. Sam se ukvarjam pretežno s horarno astrologijo. To je veja astrologije, ki odgovarja na konkretna vprašanja. Bistvena razlika med natalno in horarno astologijo pa je v tem, da pri slednji človek ne potrebuje točnega datuma in ure rojstva, ampak točen datum in uro, ko je bilo vprašanje zastavljeno. To naj bi bil torej magičen trenutek. Za ta magični trenutek izrišem astrološko karto, na podlagi katere lahko podam konkreten odgovor na zastavljeno vprašanje.

Zamislite si, da v desni roki držite kuverto v kateri se skriva 100 tolarjev. Kaj mislite koliko bi ta kuverta lahko tehtala? Približno slab gram, če mi dovolite, da vam pomagam. Sprašujem vas ali bi se teža te kuverte kaj spremenila, če bi vanjo namesto 100 tolarjev vstavili miljon tolarjev?

Kar bodimo pošteni. Malo več bi že tehtala. To si moramo priznati. Vendar bi teža nje ostajala še vedno manjša od teže oblačil, katera nosimo na sebi.
Verjemite mi, da so to podrobnosti s katerimi vas nikakor ne želim obremenjevati. Nasprotno, želim vam le predstaviti tisto moko, katero še doben dober kruh ni zanikal.

Dovolite mi, da vam sedaj predstavim luč, ki nikakor ni plod kakšnih emocijskih vzgibov ali kakšnih drugih razumskih formul. Ne, nikakor ne. Govorim o luči, katera nam sveti v prostranih globinah našega bitja.

Naj začnem tole pisanje z neko Jezusovo priliko, pisano prosto po meni.

H kralju so prišli trije služabniki. Vsakemu je dal sedem žitnih semen in jim dejal, naj mu čez deset let vrnejo to, kar jim je dal.

Prvi je semena prežvečil in izpljunil, drugi jih je nekam spravil,
tretji pa jih je posejal v zemljo.

Po desetih letih jih je kralj poklical na dvor in jih pozval naj mu vsak prinese tisto, kar jim je on dal.

Prvi seveda ni imel nič, drugi mu je vrnil sedem semen, tretji pa ni mogel prinesti vsega, kajti pred dvorom je bilo nekaj vozov do roba napolnjenih z žitom.

In kaj ima ta zgodba za opraviti s tvojim sprejemanjem in dajanjem daril?

Nikola Petrovič, objavljeno v literarni reviji Sodobnost, aprila 2004

Ko so ljudje pozabili, kako živeti, so z zakoni določili ljubezen in poštenje. -- Lao Tzu

Nedavno sem poslušal predavanje ukrajinskega športnega zdravnika Vladimirja Kaliničenka in se zelo zabaval ob njegovih navihanih domislicah o zdravju, bolezni, stresu, napetosti, odnosih ... Večkrat je poudaril, da je veliko laže biti zdrav kot bolan. Da bi se razvila bolezen, moramo namreč biti napeti, zategnjeni in v sebi nekaj stiskati, kar je naporno, za zdravje pa se moramo le sprostiti. Ampak večini ljudi je to zelo težko, saj so navajeni biti pod pritiskom in v stresu, biti bolni, ter z zdravili blažiti simptome. Res je, sem pomislil, na to nas začnejo navajati že v osnovni šoli, tako da smo do gimnazije pravi strokovnjaki za napetost; na delovnem mestu in v krogu družine se trend samo še nadaljuje, tako da se postopoma mozolji, prehladi in zaprtje, prelevijo v ciste, tumorje in rake. Neki poslušalec se je začel pritoževati nad svojo boleznijo in poizvedovati, kako bi lahko ozdravel. Vladimir ga je vprašal, od kod je dobil to bolezen in kaj sploh pomeni latinska beseda, s katero jo je označil. Ko je gospod odvrnil, da ne ve in da niti znanost ne pozna točnega odgovora, je predavatelj komentiral: "Vi sami ste vedno edini vir svoje bolezni in tudi edini vir svojega zdravja. Zboleti je enako kot zmočiti se, ko stopite v reko ali jezero. Kako pridete na suho? Obrnete se in greste ven! Ozdravite obratno, kot ste zboleli." Končal je z vprašanjem: "Kaj ste do zdaj naredili, da bi ozdraveli?" V odgovor je dobil tišino in zmigovanje z rameni.