Gong je starodaven instrument, katerega zvok OM se je širil po Zemlji že 3500 let pred našim štetjem. Je najbolj resonanten glasbeni instrument izredne transformacijske moči, zato ga celo imenujejo motor zdravilnih moči. Ključ gongove izredne resonance je v tem, da ob igranju poleg resonance osnovnih tonov nenehno proizvaja nove tone. Slušni občutek je, kot da poslušamo kozmični orkester.

Zvok gonga se je od nekdaj uporabljal za pospeševanje procesa duhovne evolucije človeštva, kakor tudi za prenovo življenjske moči starajočega telesa.

Njegov holističen zvok, čista kozmična energija, nas objame v zvočno polje, v katerem postanejo naše fizično, čustveno in mentalno telo super prevodni in regenerativni. Obda nas z gostimi nadtoni, ki ustvarijo ocean zvoka, v katerem se naše celostno bitje na vseh ravneh preporaja in harmonizira.

Bernarda Pavko Prava

VARNO JE, LAHKO SE PREBUDIŠ

... je sporočilo Quan Yin skozi karizmatično Američanko Normo Delaney (www.normadelaney.com; www.newbreath.net), ki je imela 12. oktobra delavnico v Ljubljani.

Pred leti je v mojem življenju prišlo do velike spremembe, vse je prišlo do ene vrste konca. In rečeno mi je bilo: Pojdi na Havaje. Eden od otokov je Kauai, otok vrtov, in šla sem tja sama, ne da bi kogarkoli poznala. Tako se je začelo, da mi je govoril Duh in rekla je: Ime mi je Quan Yin. Ko sem kasneje nekaj domačinov vprašala, če so že slišali ti besedi, so se smehljali in rekli: Vse je v redu.

Zaljubila sem se v rože otoka Kauai, ampak res sem se zaljubila, saj so se rože začele pogovarjati z mano. In Quan Yin je rekla: Me boš dihala vase tako, kot dihaš rože? Ja, globje in globje, je sočutna mirno stala in me vabila: Vdihni me še globje v svoj trebuh. Opazi moj vonj, je rekla, tako domača si postani z mojim vonjem, kot se mati in njen otrok naslajata in uživata v vonjanju drug drugega.

Veležitna (makrobiotična) prehrana, encimi, vitamini in (ne)kuhana hrana

Marsikdo se sprašuje, ali z veležitno prehrano telo dobiva vsa potrebna hranila in dovolj kalorij ali pa je taka prehrana primerna le kratek čas, t.j. dokler se ne ozdravi huda bolezen, ki človeka prisili, da upošteva makrobiotična priporočila.

Ključne skupine živil v veležitni prehrani - polnovredno žito v zrnju, sveža zelenjava (listnata, korenasta in okrogla), stročnice in izdelki iz njih, morske alge, semena in sadje - so, kolikor je znano, najbogatejši in za človeka najprimernejši naravni vir:
- sestavljenih ogljikovih hidratov
- beljakovin
- maščob
- vitaminov, in
- rudnin (mineralov)

Veležitna prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila, ki jih človek potrebuje vsak dan ter za ohranjanje zdravja in sicer v količinah, ki so enake priporočljivim ali jih celo presegajo.

Ti, ki izbral sebi k Bogu si pot,
opaziš, da njih mnogo kralj še je zlod.
Pretkano izbira načine, poti,
ukrasti svetlobo, ki v tebi žari.

Da pot je le eno, ki vodi v srce,
dano le tebi, odkriti za te.
Ne meni za drugo kar v uk ti nude,
njih sile so tam, ki te pogube.

nevem če boš razumela,
kaj sem želela.
nevem če boš pozabila,
kar sem storila.

rada bi ti povedala veliko stvari..
kako je svet lep in kako je, če te ni .
rada bi ti opisala pot,
ki me je pripeljala iz zmot.

jaz nisem popolna..
sem samo človek, kakor ti.
in vendar sem čudež,
ki se zgodi.

za oprosti je prepozno,
vendar boli,
kako je grozno!
ko greš mimo kot da me ne poznaš.. boli.

Vse pisce prispevkov naprošamo, da sami v čimvečji meri uredijo in lektorirajo svoje prispevke, preden jih pošljejo za objavo na Pozitivkah.

Predvsem v zadnjem času dobivamo precej tekstov, kjer niso urejena ločila. To urednikom pomeni precej dodatnega dela, zato vas prosimo, da tekste pripravite tako:

- pred piko, vejico ipd. NI presledka

- za ločili (pika, vejica, podpičje...) JE presledek

- za oklepajem ali prvim narekovajem ni presledka, prav tako ne pred zaklepajem in drugim narekovajem: (primer), "primer"


Hvala, in še naprej plodno ustvarjanje,
Uredništvo Pozitivk

Vsaka generacija ima nekaj, kar je specifično za njih. Pogledi se v naslednji generaciji že spremenijo in zavrnejo vse ugotovitve, na katere so včasih prisegali. Odnos do prehranjevanja se spreminja: včasih so govorili, da je potrebno jesti vsaj enkrat na dan toplo hrano, da je meso zdravo in pomembno; odnos do vrednot ima drugačen pomen; pomagati najprej drugemu, potem šele sebi, kar je bilo včasih samo po sebi umevno (vsak zdrav človek je najprej za sebe poskrbel), se danes na veliko govori. Ali smo res tako napredovali, je znanost pripomogla k srečnejšemu življenju, so se potrebe res tako spremenile, kot radi povemo? Mislim, da so se potrebe spremenile toliko, kolikor je na razpolago več ponudbe in možnosti, da nas prepričajo o naših potrebah.

Ko je človek telesno, psihično in duhovno zdrav, ne potrebuje zdravil kot so npr. dodatni vitamini in minerali, ki jih je potrebno dodajati prehrani pozimi, ko je mraz.
Ko človek živi mirno življenje (v stresni okolici) ne potrebuje seminarjev o doseganju sreče.
Ko se človek druži z Bogom, ne potrebuje mnogih stvari, katere obljubljajo popolno srečo.
Kje se torej začne tista pot, ki je prava? Kje začnemo zadovoljevati svoje potrebe in želje, da bomo vedno srečni? Ali naj več delamo, da bomo lahko več kupili, ali naj delamo manj in bomo manj imeli? Kje so meje želja, potreb in strasti?

Igor Kononenko

Lahiri Mahasaya (polno ime: Sri Sri Shyama Charan Lahiri Mahasaya) (1828-1895)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Lahiri Mahasaya se je rodil v vasi Ghuruni v Bengalu v Indiji v pobožni brahmanski družini. Mati mu je umrla že v otroštvu. Pri štirih letih so ga videli sedeti v jogijskem položaju. Oče se je z družino preselil v Benares. Gospodinjstvo je vodil v skladu z vedsko disciplino. Shyama se je učil hindujščine, jezika urdu, sanskrta, bengalščine, francoščine in angleščine. Mladi jogi se je posvetil natančnemu študiju Ved. Odlikoval se je v plavanju in mnogih spretnostih. Leta 1846 se je poročil in kasneje dobil dva sinova. Leta 1851 je dobil službo računovodje. Po smrti očeta je kupil stavbo v Benaresu in skrbel za celotno družino. Pri triintridesetih letih je srečal legendarnega velikega guruja Babaji-ja, ki ga je iniciral v Kriya jogo. V sedemdnevnem stanju blaženosti je doživel razsvetljenje:
»Ko sem prečkal zaporedne plasti samospoznanja, sem prodrl v nesmrtna kraljestva stvarnosti. Vse varljive omejitve so odpadle, moja duša je bila polno utrjena na večnem oltarju Kozmičnega Duha.«
Takrat mu je Babaji dal dovoljenje, da inicira v Kriya jogo vse, ki bodo ponižno prosili pomoči. Znano je, da je človek običajno nemočen pred uporniško silo slabih strasti, toda te so brez moči, ko človek nima več motiva, da bi jim podlegel, potem ko je s kriya jogo dosegel višjo zavest in trajno blaženost.

Piše:duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič

Danes v 21, stoletju je že jasno, da človek ni izpolnil svoje nekoč dane obljube, ki jo je dal univerzalni Kristusovi Ljubezni. To še posebaj velja za nas zahodnjake, ki nam je bila ta zahteva izrecno postavljena pa se kljub temu še vedno nahajamo v učnem procesu obnašanja eden do drugega v vlogi slabega učenca.

Naša dela usmiljenja po večini ne pridejo iz spoznanja čutečega srca, ampak zaradi zakonov stare dobe in drugih dejavnikov. Tako danes določene kroge vedno bolj pesti slaba vest in zaradi tega v njih raste nemir, kajti kljub vsem socialnim, religioznim, znanstvenim in kulturnim naporom ni mogoče ustvariti družbe, ki bi bila Bogu po godu. Vedno bolj in vse jasneje se kaže, da vse pozitivne napore spremljajo negativni učinki, kot da bi se medseboj dogovorili in se pognali v naskok. Več kot storimo domnevno dobrega, močneje stopi na plan tudi negativna stran.

Zakaj je temu tako? Kaj gre pri tem že dvatisočlet narobe? Globlji vzrok reakcije slabih učinkov ne dobro, gre pripisati pomanjkljivemu poznavanju samih sebe. Resnično samospoznanje pomeni, da človek dela iz univerzalne samoumevnosti, iz notranjega spoznanja srca. Če človek ne uspe izpolniti zahteve univerzalnega Duha s spoznanjem lastnega srca, se mu dogaja tako, da se mu vse obrne v trpljenje, nejevoljo, odpor in vedno večji problem. In kaj sledi taki življenjski drži? Potek našega razvoja postane nesrečen. To je zagotovo, kot je 2x2=4 Tako se v tem trenuku soočamo z nesrečnimi sadovi naše ozkosrčne in neuvidevne reakcije na Kristusovo zahtevo: "Ljubite se med seboj, tako kot sem jaz vas Ljubil!"

Poglej, to sončno kraljestvo svetlobe,
to vladno palačo srca,
ki z breztelesnimi glasovi žarkov
prši vznesene trenutke tihe sreče
in nepotešljivo hrepenenje,
sporočila in darove,
dihanje igrivih barv
z ljubeznijo, ki nič ne zahteva.

Priveslana sinjina od daleč,
utrujena od dolge poti,
naj se spočije v meni
in vsej vegetaciji živega,
zapuščenih mestih
in mrtvih imperijih preteklosti.
Sprejme naj v svoj ocean svetlobe
razkrajanje izdihov sestre Zemlje
in izdihe vseh sorodstvenih vezi,
ki tvorijo rod planetov vesolja.

Bernarda Pavko Prava

VRNIL SE JE MERLIN

Angel Tobi 12. oktobra v hotelu Slon, po poslušanju pesmi Na drugi strani mavrice, R. Charlesa...:

Angeli ljubimo poslušati vašo glasbo, ki je res božanska in mnogi čutite vse ravni pesmi. V glasbi spustite iluzijo, da ste samo človek, Duhu dovolite poleteti in ves proces se začne v človeku - zdravljenje in uravnotežanje. Naj se ta energija nadaljuje in jaz, Tobi, prosim, da si dovolite čutiti na najglobjih ravneh in da za čas našega druženja na vsak možen način uporabite svojo domišljijo. Današnji dan bo pomemben...

Pevec Ray Charles je izbral oslepeti kot otrok zato, da je lahko šel na notranje potovanje - kljub težavam in izzivom biti slep črn deček. Presegel je vse svoje omejitve in dovolil svoji domišljiji in kreativnosti poleteti. Poleg tega je dovolil nekaj pomembnega - čarobnosti in čudežnosti je dovolil priti v svoje življenje. Izbral bi lahko druge poti, lahko bi bil jezen ali žrtev svoje slepote. A izbral je pot čudežnosti. Izbral je uporabiti vse svoje vire in sposobnosti in ustvarjati zelo lepo glasbo, zelo drugačno za tiste čase. Element čarobnosti ji je dal, plast dodatne energije, ki jo človeško uho ne sliši, jo pa lahko čutiš na ravni duše.

V Sloveniji je konec novembra izšla bržkone nova knjižna uspešnica: Aids je ozdravljiv!

Neprecenljiva knjiga o zdravju, s pomočjo katere boste lahko pozdravili vsako bolezen in si pridobili vrhunsko zdravje.

Knjiga je nastala v sodelovanju z novinarjem Damjanom Likarjem, ki je opravil daljši in izredno zanimiv intervju z Aloisom Kolarjem, enemu največjih poznavalcev principov Naravnega Zdravja – Naravne Higiene na svetu. Več o Aloisu, predgovor, uvod, vsebina in nekaj odlomkov iz knjige si lahko preberete v nadaljevanju besedila!

Torej... v Prekmurju, ob Bukovniškem jezeru je čudovit gozdič s kar precej bio-energetskimi točkami. Zraven je tudi kapela Sv.Vida in seveda izvir vode poimenovan po tej kapelici, oz. vse skupaj po legendarnem dogodku, ko je "slep" človek spregledal, ko si je opral oči s to vodo...
Prepričan sem, da to poznate, zato bom skrajšal zgodbo.

Izvir Svetega Vida ob bukovniškem jezeru v Prekmurju, občina Dobrovnik (obkroža ga precej bio-energetskih točk) je od nedavnega več kot prekomerno kloriran!!!

Pristojni si za naravni izvir - dar Božji vsemu živemu - jemljejo pravico v smislu: "To je naše!" in ljudi, ki si hodimo tja po vodo, ne obvestijo pri izviru niti s sporočilom: "Mikro-biološko oporečno!", ali pa: "Klorirano!" - prepričan sem, da imamo pravico do te informacije vsi! Zato vas o tem obveščam samoiniciativno.
O tem enostavno morate biti obveščeni!

Za svojo trditev imam (še vedno doma) materialni dokaz, razen tega pa so mi na občini Dobrovnik priznali, da so to res storili.
Vodo že leta nosim od tam in vem kakšna je; oziroma, bila je čudovita! ZDAJ JE NEPITNA!

Irina H. Corten

Živali moči nam pomagajo pri soočanji z življenjskimi izzivi . . . The Shaman’s Path

Žival moči je duh divje živalske vrste, ki prihaja iz neobičajne realnosti, da bi nam podaril učenje, vodstvo in zaščito. Moč se v tem kontekstu ne nanaša na velikost ali fizično moč, temveč na znanje in modrost univerzuma, ki ga žival predstavlja. Med temi živalmi ni nobene hierarhije. Šamanistično gledano je metulj ravno tako močan kot orel, razlikujeta se samo njuni značilni funkciji. Domače živali so se zaradi njihove odvisnosti od ljudi oddaljile od narave in v tem živalskem kraljestvu moči praviloma niso predstavljene, čeprav obstajajo nekatere izjeme, kot je, na primer, konj.

Beseda RESPECT - za ime Dobrodelnega društva, ki ga ustanavljamo - ni NAKLJUČNO izbrana. Pridruži se nam tudi ti, pokaži svojo pripravljenost pomagati soljudem, jim prisluhniti, jih potolažiti, ...

Beseda RESPECT pomeni po angleško SPOŠTOVANJE.

SPOŠTOVANJE do Narave, SPOŠTOVANJE do LJUDI...,
SPOŠTOVANJE do STVARNIKA, ...SPOŠTOVANJE do Boga.

Ko bi bilo na svetu več SPOŠTOVANJA, do narave, do soljudi, do Boga,do sosedov, do prijateljev, znancev, ... ne bi bilo lakote, ne bi bilo vojn, ne bi bilo nasilja, ...

Ko bi se lahko ravnali po tem, ...zgoraj omenjenem načelu iz SVETEGA PISMA:
"LJUBI SVOJEGA BLJIŽNJEGA, KAKOR SAMEGA SEBE" in se obnašali po načelu:
"RAVNAJ Z LJUDMI TAKO, KOT BI ŽELEL, DA ONI RAVNAJO S TABO", bi bil svet čudovit, bi bila današnja družba ZDRAVA, ...in ne BOLANA od brezposelnosti, alkohola, kofeina, nikotina, mamil, ...

Svetovna populacija tigrov se je ob začetka 20. stoletja zmanjšala za 95%, opozarja Svetovni forum za zaščito tigrov. "Trgovina s tigrovim krznom cveti, ženska fantazija in nečimrnost pa je postala največja nevarnost tigrom v večini dežel, kjer živijo v divjini," pravi glavni tajnik Foruma S.C.Dej. Cena tigrove kože v Aziji dosega 15.000 dolarjev, v Vietnamu pa se tigrove kosti, za katere se verjame, da imajo lastnosti afrodiziaka, prodajajo za 25.000 dolarjev.

Pred sto leti je živelo v divjini skoraj 100.000 tigrov. V šestdesetih letih jih je bilo 8.000, danes pa jih je ostalo samo še med 5.000 in 7.000, opozarja S.C.Dej.
Tri od osmih vrst tigrov so že izumrle. Tiger z Balija je izginil v času druge svetovne vojne, kaspijski tiger v sedemdestih, tiger z Jave pa v osemdestih.

serbiancafe.com

Bereš o tem leta in leta, pa se ne zavedaš. Potem pa se neko jutro zbudiš, in jih ni več.

Tvoja verodostojnost,
ali kredibilnost,
ki izhaja iz tvojega srca,
je tvoj najzaneslivejši vir,
ki nima nobenega dvoma,
niti nobenega tekmeca.


stojči Stojan Svet

V Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) so v četrtek, 25. 11. odprli fotografsko razstavo Duška M Du Swamija. Fotografije z naslovom Sveti kraji na planetu Zemlja razkrivajo kraje, ki po avtorjevem mnenju izžarevajo čudne, nerazložljive energije in so prežeti z legendami nadnaravnega, nedoumljivega in svetega. Takšne kraje Swami fotografira med Saharo in Himalajo. Razstava Sveti kraji na planetu Zemlja bo odprta do 19. decembra.

Definicija svetega in čarobnega naj ne bi vključevala le običajnih svetih, religioznih krajev, temveč tudi kraje onstran vsakdanje ezoterične plasti. Razstava v CD predstavlja podobe Swamijevih zelo intimnih in osebnih energijskih točk, ki obsegajo klasične vulkanske, tektonske in religiozne kraje, pa tudi odmaknjene vasice, jezera in višje točke v gorah. V zadnjih desetih letih je Swami svoja mistična raziskovanja osredotočil na Alžirijo, Maroko, Turčijo, Iran, Armenijo, Pakistan, Indijo in Tibet.

Blagoslov vode

Pijem te, voda Življenja, razglašam te za vodo Luči.

Ko te prenesem v svoje telo, se to telo razsvetli.

Pijem te, voda Luči, razglašam te za vodo Boga.

Jaz sem mojster V VSEM.

V VSEM, KAR JAZ SEM.


posredovano od dobrih ljudi

S prsti na očeh, mežim, te čakam
ne mislim na gorečnost dneva, mraza
izrek ljubezni ni postala fraza
hoteč to reči, v postelji te čakam.

Želeč ljubezni, hrepeneč, te čakam,
kot Ruta čaka svojega Boaza.
Mi postelja postala je oaza,
v tišini, dolgo je odkar te čakam.

Odprem oči, tema, razbita vaza
še vedno tu sem v postelji te čakam,
mi solza steče vzdolž obraza,

ker vem, o draga, da zastonj te čakam.
In vedno znova, spreleti me groza,
ti v grobu si, a jaz te tukaj čakam.

Rojen v paru s sestrico,
Sijoče lice matere in očeta,
Pa takoj boleče,
Nesprejemljivo,
Davnov sindrom?

Samo nekaj dni,
V urah in minutah
Ko si bil tu med nami,
Zamzniti čas,
Pa pogled v nebo.

Ozdravitve, ki vlivajo upanje (2. del)

ITP - Idiopatska trombocitopenična purpura; napisala Joan Young

Ko sem stala na vrhu slalomskega smučišča v Koloradu in sem čez krivine smuči zrla v dolino ter vdihavala svež pomladanski zrak, si nisem mogla kaj, da se ne bi spomnila, kako povsem drugače sem se počutila pred letom dni. Januarja prejšnje leto sem ležala doma v dnevni sobi pred televizorjem in z zavistjo gledala ljudi na ekranu. Za razliko od mene so ti ljudje imeli lase. Lahko so se vzpenjali po stopnicah, ne da bi jim pohajala sapa in brez bolečin v prsnem košu. Lahko so si sami kuhali in prali perilo. Lahko so obiskovali svoje prijatelje. Lahko so zbrano razmišljali. Ni jim bilo treba jemati zdravil, zaradi katerih bi jim otopela čutila ter jih odtujila od prijateljev in družinskih svojcev.

Meseca junija v letu pred tem sem začela vidno telesno slabeti. Mislila sem, da se me je lotila gripa, a nisem ozdravela kot ponavadi. Kar naprej sem bila utrujena. Opazila sem tudi nekakšne podplutbe, ki so se pojavljale kar same od sebe. Ko sem se enkrat ugriznila v jezik, se krvavenje zlepa ni hotelo ustaviti. Z nogo sem blago zadela ob vogal mize in na stegnu se mi je naredila velika modrica. Šla sem na zabavo, tam pojedla nekaj pice, spila malo piva in začutila, da mi taka hrana ne dene dobro. Še naprej sem hodila v službo in upala, da bom že nekako ozdravela in da se mi bodo nehale dogajati čudne stvari.