Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 15:22 CET
Uporabnik: Pozitivke
Vesak, polna luna (sonce – bik, luna – škorpijon), ki ga opazujem že nekaj let, nam ponazori načrt in dogajanje za celo leto. Vesak 2004, petega maja je bil o značen s popolnim luninim mrkom ob 20:30 z začetkom ob 17:50 in koncem ob 23:09. Eklipsa je bila dobro vidna iz Evrope, Afrike, Azije in Avstralije. Vidijo se poplave…
Delni sončni mrk bo 19.4.: »Mrk bo osvetlil afriško celino in vzhod. Tam, kjer je zibelka človeštva bo torišče dogajanj, a vseeno bodo v času Vesaka humane vrednote začele spet dobivati veljavo, saj se Marsova vladavina zaključuje.«
Pravijo, da so astrologi na območju cunamija videli potres in dvig morja in so na to tudi opozarjali…
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 07:11 CET
Uporabnik: Miran Zupančič
Mojster Eckehart - glasnik in pridigar univerzalnega absolutnega krščanstva.
To je največji krščanski učitelj srednjega veka, ki je tako svetlo sijal v svoji dobi, da je bil za mnoge ljudi, ki so iskali Boga, Svetloba upanja in odrešitve. V svojih nagovorih je vse pritegnil k Enemu, ki je izpolnjeval njegovo dušo: k Bogu. Eckehart je bil pridigar božje milosti. Vnete roke so zapisovale njegovo delovanje in jih posredovale na druge konvente. Tako je od leta do leta rasla slava tega pridigarja.
Zavzetost z duhom in polet njegovih govorov sta mojstra Eckeharta seveda privedla do miselnih poti, ki so se odmaknile od katoliškega verskega nauka. Vsekakor je bil obtožen zaradi širjenja zmotnih naukov. Čeprav se je še pred svojo smrtjo (1328) v Spisu utemeljevanja zagovarjal proti temu, je bilo 26 stavkov zavrnjenih kot heretičnih ali sumljivih kot heretični.
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 06:20 CET
Uporabnik: ana
Stojim na obali. Vidim ladjo, kako nastavlja svoja bela jadra jutranjemu vetriču in se počasi pomika proti odprtemu morju. Prelepa je in tako jo gledam, dokler končno njeni obrisi na obzorju povsem ne izginejo in tedaj zaslišim nekoga ob sebi reči:
»Ni je več.«
Kako je ni več? Samo jaz je ne vidim več in nič drugega. Njen jambor je še vedno natanko enako visok in njen trup natanko enako dolg in prav toliko je težka, kot je bila prej, ko sem jo še videl, in še vedno vozi svoj tovor proti cilju.
Pomanjšanje njene velikosti in izguba izpred oči pa sta spremembi, ki sta se zgodili v meni in ne v njej, in prav v tistem trenutku, ko je nekdo poleg mene rekel:«Ni je več,« je na drugi strani morja radosten klic oznanil:
»Glej, tamle prihaja!«
In tako je tudi z umiranjem.
izvor neznan
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 06:09 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Na strmi prepadni steni na robu soteske nad reko Reko pri Famljah, nedaleč od Škocjanskih jam pri Divači, se dvigajo razvaline gradu Školj. Tu se je v davni preteklosti odvijala pretresljiva ljubezenska zgodba, o kateri še danes priča bršljanovo drevo, ki raste iz svojih močnih korenin in se vije s svojimi vejami ter razrašča po vsem obzidju gradu v obliki srca.
Do gradu sem se peljala po kolovozu, zaraščenem z drevesi. Ko sem se vozila skoz ta skrivnosten in mističen gozd, sem s svojimi čuti zaznala duh srednjega veka, kot bi se kolo zgodovine zavrtelo za nekaj stoletij nazaj. Ob kolovozu stojijo starodavne murve še iz časov, ko so v gradu gojili sviloprejke. Razvaline gradu visijo nad prepadom in se raztezajo v notranjost grajskega dvorišča. Zamižala sem in videla dvorjane, oblečene v svoja plemiška oblačila, ki so nosili ob sebi orožje kot priviligiran lovski pripomoček ter plemkinje s svojimi bogatimi krinolinami, ki se sprehajajo po dvorišču, varuje pa jih budna grajska straža. V rokah držijo svilene senčnike in svilene robce, na katerih je vtkano znamenje njihovega stanu. Nekatere grajske gospodične se v sencah pod drevesi učijo tujih jezikov, slikajo ali berejo zgodbe, druge vezejo in se živahno pogovarjajo. Iz grajskih soban je slišati glasbo, ki je bila vedno del plemiške samozavesti in družabnosti.
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 06:01 CET
Uporabnik: Igor Petek
Točno sedem let po tem, ko smo se začeli zavedati Zemljinih preobrazbenih procesov, so se sočasno zgodile tri katastrofe, ki so pretresle Zemljo, Naravo in Človeštvo.
Na obalah Nove Zelandije se je zgodil skupinski samomor kitov, Teksas je prekrila debela snežna odeja in obalo Indijskega oceana so opustošili popotresni valovi. Stotine tisočev ljudi so bile potisnjene v katastrofo. Vse to se je zgodilo dan po božiču. Božič predstavlja čas, ko se temačna polovica leta prevesi v svetlobno polovico. V holografskem jeziku to pomeni, da tri katastrofe govorijo o novi poti luči, torej, da nas bo nova pot luči v prihodnjem obdobju vodila skozi nujno potrebne spremembe Zemlje, ki se bodo manifestirale na materialnem nivoju.
Kako je mogoče razumeti in sprejeti kataklizmične spremembe Zemlje, kot pot luči? Je mogoče doseči, da bi ta pot zahtevala manj žrtev v naravi in človeštvu?
Med zadnjimi sedmimi leti se je prostor nove Zemlje pripravil na eterični ravni. Ta ciklus Zemljine preobrazbe je končan. Sedaj smo soočeni z novim ciklusom sprememb, ki ima karakteristike lomljenja fizičnega telesa planeta. Pokrov enostranske miselnosti, ki jih človeška bitja že tisočletja projeciramo na večdimenzionalno telo Zemlje, se mora zlomiti na določenih mestih. S tem se ustvarjajo razpoke v enodimenzionalni predstavi o prostorski strukturi, skozi katere se lahko začne manifestirati nov vzorec večdimenzionalne realnosti. Kar je nazunaj vidno kot rana, je lahko od znotraj dojeto kot dejanje osvoboditve in prenove.
Mnogo ljudi je žrtvovalo svoja življenja v zadnjih dneh, da bi lahko pot preobrazbe, ki jo planet zdaj hodi, vodila k uspehu. Mi, na drugi strani oble smo srečni, da lahko naprej uživamo življenje. To dejstvo nas izziva, da damo svoj prispevek k procesu Zemljine prenove na nivoju zavesti. Za to je veliko različnih možnosti. Ena je lahko:
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 05:59 CET
Uporabnik: Ales
V času grozečih verskih konfliktov so lahko majhni koraki verske in medkulturne strpnosti znanilci boljših časov. Da medreligijsko sožitje in prijateljstvo ni mit, dokazujejo trije pohodniki, ki že od avgusta 2003 v snegu, vročini in dežju pešačijo za mir in ljubezen na svetu.
Kristjan Richard Bois , musliman Mahdi Alioui in jud Joan Dobenski so se na pot podali iz večnega Jeruzalema, njihov cilj pa je do julija doseči Španijo, kjer bi svojo pot strpnosti tudi končali. Bois in Alioui sta v minulih dneh v Ljubljano prispela sama, ker je moral njun kolega Dobenski zaradi službe domov, vendar se jima namerava kmalu pridružiti.
Kljub temu dobre volje s pohodniškimi palicami v rokah naskakujeta nove kilometre. Kjer koli se ustavita, mladim razlagata o svojih dogodivščinah in verski strpnosti, saj je po njunem mnenju najpomembnejše prav prepričanje, da je kljub razlikam mogoče v miru živeti drug z drugim.
Po prehojenem Izraelu, palestinskih ozemljih, Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Grčiji, Albaniji, Srbiji in Črni gori, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Sloveniji jih zdaj čaka še pešačenje čez Italijo, Monako in Francijo do španske obale.
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 05:41 CET
Uporabnik: stojči
Ob katastrofalnem potresu v indijskem oceanu in tsunamiju sem napisal pesem v angleščini in jo poslal na www.poetry.com kjer občasno objavljam svoje pesmi.
Zanimivo za to stran je, da vključuje več amaterskih pesnikov, kot ima cela naša država prebivalcev.
Če hočeš si original pesmi lahko ogledaš na omenjeni strani, kamor v ustrezno okence vpišeš moje ime, malo popravljen prevod pesmi pa gre nekako takole:
Zemljin srčni poziv
To je materin planetarni Zemljin poziv,
v svoji globoki potrebi nas poziva za skrb in mir,
za nove varne oklju prijazne tehnologije.
Prenehajte z oceanskimi in podzemnimi eksplozijami,
prenehajte sprožati potrese za iskanje novih naftnih vrtin.
Kiti na Tasmanijskih obalah ponavljajo samomore.
Ali ni sramota, da se prav vsako leto,
porabi na milijarde dolarjev
za ubijanje ljudi, živali in uničevanje narave,
vendar ni dovolj denarja za en sam satelit,
ki bi lahko z opozorilom rešil na tisoče ljudi,
odnešenih s Sumatrinim potresom,
ki je povzročil od deset do dvajset metrov
visoke tsunami valove.
nedelja, 9. januar 2005 @ 11:59 CET
Uporabnik: Igor Petek
Verjetno se bi ogromnemu številu žrtev cunamija pridružilo še 100 turistov, ki so v času potresa počitnikovali na tajski plaži Maikhao, če nebi 10-letna Tilly Smith opozorila na nenavadno obnašanje morja. Dva tedna pred odhodom na počitnice je Tilly za domačo nalogo iz zemljepisa izbrala podvodne potrese in njegove posledice.
''Učitelj Andrew Kearney nam je predaval o potresih in kako le ti povzročajo cunamije. Govoril nam je tudi o nenavadnem obnašanju morja, ki se prične umikati, čemur po petih do desetih minutah sledi rušilen val. Bila sem na plaži, ko se je morje pričelo nenavadno obnašati. Bilo je polno mehurčkov, čemur je sledila velika oseka. Ugotovila sem, da se nam bliža cunami, kar sem povedala tudi mami'', je dejala Tilly.
Njena mati Penny je hitro ugotovila, da hči kljub mladosti ve kaj govori, zato so na nenavaden pojav opozorili hotelsko osebje, ki je spraznilo plažo le minuto pred udarom ogromnega vala. Celotna skupina turistov je preživela po zaslugi dekletinega znanja – plaža Maikhao je ena izmed redkih tajskih plaž na kateri ni bilo smrtnih žrtev. Družina Smith je na prošnjo tajskega ministra za kulturo ostala na otoku Phuket do izteka aranžmaja.
Če hočete tudi sami pomagati žrtvam cunamija, pošljite SMS s ključno besedo CUNAMI na telefonsko številko 1919 in darujte 230 SIT. Vsak tolar šteje!
Nenormalno in smešno je, da si nazdravljamo s sokom
nedelja, 9. januar 2005 @ 11:54 CET
Uporabnik: Igor Petek
Vemo, kakšni so problemi in kakšno je stanje v zdravstvu. V štirih letih bo treba marsikaj spremeniti, najprej bo treba popraviti tisto, kar se je v tem času poslabšalo, je v pogovoru za današnji Dnevnik povedal minister za zdravje Andrej Bručan. Med največjimi pomanjkljivostmi v zdravstvu izpostavlja slabe odnose med zdravstvenimi delavci in ministrstvom ter odnose med zaposlenimi v zdravstvu, najhujši problem slovenskega zdravstva pa je pomanjkanje zdravnikov. Bručan upa, da si ga bodo ljudje po koncu njegovega mandata zapomnili po tem, da so se odnosi izboljšali, kar bo privedlo do izboljšanja storitev v zdravstvu. "Ne maram pa revolucionarnih zadev in sprememb, po katerih bi poimenovali moj mandat."
Bručan želi ministrstvo za zdravje voditi kolektivno in se pri svojem delu posvetovati tudi z nekdanjimi ministri. K sodelovanju je že povabil nekdanjega ministra Dušana Kebra, ki pa je povabilo odklonil. Bručan pravi, da je bil nad tem presenečen, saj bi, če bi Keber pred štirimi leti k sodelovanju povabil njega, to z veseljem sprejel. Minister za zdravje sicer priznava, da ga je glede na razmere v zdravstvu strah, kako bo izpolnil vse svoje obljube.
nedelja, 9. januar 2005 @ 07:12 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Iz tebe je tekla čista voda med skale,
v njej so živele besede in molitev,
z jezikom tišine v metuljevih krilih.
Bil si z mano in jaz sem bila s tabo,
bila sva ljubezen v breznih vesolja,
bila sva med planeti spokojnega molka,
v morjih brezpotij sem prehajala vate
in iskala svoje in tvoje radosti
in ti si našel zlato stezo v meni,
poljubil si goro, ko si prihajal vame
in jaz sem ti dala jezero in bel lotosov cvet,
da si sanjal o čistih rosah sveta
in gladinah, ki zrcalijo večnost v tebi.
Nagradni natečaj za predstavitev dobrih praks v NVO
nedelja, 9. januar 2005 @ 06:47 CET
Uporabnik: Igor Petek
NAGRADNI NATECAJ ZA PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V okviru programa Dobra družba (www.dobradruzba.org), projekta Predstavitev
uspešnih zgodb NVO, smo oblikovali nagradni natečaj za nevladne organizacije,
na katerem isčemo idejno in organizacijsko vitalne NVO-je, inovativne po
načinu in področju delovanja, take, ki opravljajo dejavnosti, ki prinašajo
novosti in spremembe, ki presegajo togost uradni(ški)h pogledov in postopkov
delovanja ter po možnosti odpirajo nove družbene paradigme na področjih
sociale, kulture, okoljevarstva in ekologije, protidiskriminacije,
raziskovanja in znanosti, nestrankarske politike, zdravstva, športa,
invalidnosti, psihosocialne pomoči, humanitarnosti, prostega časa, idr.
Iščemo torej organizacije, ki se ukvarjajo s perečo problematiko in
odkrivajo nove paradigme pri zaznavanju in/ali reševanju tematike; ki so
inovativne tako po načinu, kot področju delovanja. Poleg tega iščemo
izvajalce dejavnosti, ki se nanašajo na problematiko, ki jo državne
institucije ne zaznajo, ali pa jo opravljajo učinkovitejše od države. Iz
primerov bi radi javnosti predstaviti, da organizacije v delo in učinke, ki
jih sproža njihovo delovanje, vpletajo veliko ljudi, in da s tem posledično
sprožajo spremembe v družbi. Iščemo primere, ki bodo pokazali, da v NVO
obstaja veliko motiviranosti in sposobnosti premagovanja ovir in da se delo
v teh organizacijah opravlja strokovno. Še enkrat bi poudarili, da želimo s
predstavitvijo učinkov delovanja posameznih nevladnih organizacij javnosti
pokazati, da so NVO neobhodno potrebne za zagotavljanje kakovostnega
življenja v Sloveniji.
Ključni cilj nagradnega natečaja je pridobiti primere nevladnih organizacij
iz njihovega delovanja, bodisi v obliki opisa projekta, primera dobre prakse
ali dejavnosti, s katero se ukvarja in dosega dobre učinke. Zgodbo o
projektu, primeru ali dejavnosti, ki bo objavljena v Oni, bo spisal novinar
oziroma novinarka.
sobota, 8. januar 2005 @ 06:58 CET
Uporabnik: asta
Na naslednjem planetu je živel pijanec.Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.
"Kaj počneš tu?" je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic.
"Pijem," je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
"Zakaj piješ?" ga je vprašal Mali princ.
"Da bi pozabil," je odgovoril pijanec.
"Kaj pozabil?" je poizvedoval Mali primc, ki se mu je možak zasmilil.
"Pozabil, da me je sram," je priznal pijanec in sklonil glavo,
"Česa sram?" je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
"Ker pijem!" je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osupel odšel.
"Odrasli so res zelo zelo čudni," si je rekel, ko je romal dalje.
sobota, 8. januar 2005 @ 06:36 CET
Uporabnik: Pozitivke
Maitreja meni, da bi vse svetovne religije morale prevzeti odgovornost za trpljenje na svetu. Namesto da bi učile o odrešenju, ustvarjajo ječo okvirov. Ustvarile so spore in ljudi s predsodki. Toda vse to se bliža koncu. Od sedaj naprej bodo izobraževalne ustanove pomagale ljudem odkrivati, od kod prihajajo ideje in misli, da smo vsi povezani z Vsemogočnim in da ne potrebujemo svetih spisov, da bi zmogli spoznati svoj resnični jaz.
“Tisti, ki bi morali širiti moje sporočilo,” pravi Maitreja, “in imajo možnost, da lahko služijo ljudem, so raje izrabili svoj položaj za osebne koristi. Boji za škofovski položaj ali za kateri drug pomemben položaj znotraj cerkvene hierarhije se morajo končati. Ne govorite, da ste postali škof v Jezusovem imenu, če ste v resnici to postali samo zaradi sebe. Če tega niste storili za Boga, potem Bog ne more biti z vami.”
sobota, 8. januar 2005 @ 06:22 CET
Uporabnik: jaka
" Zakaj vedno moliš? " je vprašal učitelj.
" Ker mi molitev odvzame veliko breme s srca."
" Žal ponavadi stori prav to."
" Zakaj žal? "
" Ker te predvsem odvrača od tega, da bi videl,
kdo ti je naložil breme, " je rekel učitelj.
Zelo iskriva misel, ki se lahko v pravem času in na pravem mestu razplamti v mogočen ogenj, ki ti je sposoben v trenutku požgati prav vse zemljevide vseh štirinajstih svetov. Vendar jaz še vedno zmolim kdaj kakšno molitev. Sveti angel se me pogostokrat
dotakne. Večkrat pa si zapojem kakšno spevno hindujsko mantro. V mislih imam speve, ki opevajo enega izmed najlepših aspektov boga, kar so ga moje zemeljske oči uspele videti. Govorim o bogu brez katerega Indija nikoli ne bi bila Indija.
Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem v službi bil tako zatopljen v sladkobo tega svetega imena, da sem zafučkal celih trideset oken. Škoda, ki sem jo povzročil je znašala za okoli 200 tisoč tolarjev. Zadeva je bila res konfliktna. Saj se mi je scena, v kateri sem glavni igralec bil seveda jaz, zdela tako romantično smešna, da si nisem mogel pomagati.
Iz preobupano strogih pogledov svojih nadrejenih, sem uspel zaznavati le nagajivo mežikanje igrivega dečka, ki je sijal v neskončni lepoti svoje gracijozne privlačnosti, s katero se poslanstvo pavovega peresa že od nekdaj pozna.
sobota, 8. januar 2005 @ 05:29 CET
Uporabnik: stojči
V vsakem človeku je vgrajen,
magičen računalnik izpolnjujočih želja
in to je prav tisto tvoje mrežno srce,
ki povezuje vsa druga srca.
Ono izpolnjuje tvojo ljubezen,
ki je ne more kupiti noben denar,
ono izpolnjuje tisti tvoj mir,
ki se ne da niti kupit niti prodat,
samo ono ti nudi srečo, če si berač.
sobota, 8. januar 2005 @ 03:03 CET
Uporabnik: Igor Petek
Znanstveniki so v sredo iz sarkofaga vzeli mumijo egiptovskega faraona Tutankamona in jo prvič računalniško pregledali. S tem naj bi dokončno ugotovili, koliko je bil znani faraon, ki naj bi prestol zasedel v starosti osmih let, resnično star, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega želijo ugotoviti, ali je umrl po nesreči ali pa je šlo za umor. Vodja egiptovske uprave za arheologijo Zahi Havas je danes v Kairu pojasnil, da je mumija močno poškodovana, le glava je še vedno dobro ohranjena.
V sredo je skupina znanstvenikov Tutankamonovo mumijo vzela iz sarkofaga in jo položila v tomograf v posebej za to opremljenem kombiju, ki so ga parkirali v bližini njegove podzemne grobnice v sloviti Dolini kraljev v Egiptu. Mumijo so iz grobnice, kamor so jo po pregledu nemudoma tudi vrnili in kjer bodo opravili vse nadaljnje preiskave, preložili prvič po 82 letih.
Med množico prič, ki so bile navzoče ob sredinem dogodku, ko so mumificirano Tutankamonovo truplo položili v računalniški tomograf, se šušlja, da se je v tistem trenutku sprožil puščavski vihar ter da je začelo deževati, kar se v severnem Egiptu redko zgodi. "To je prekletstvo faraona," so s strahom šepetali nekateri.
Nemški znanstveniki razvili novo zdravilo proti AIDS-u
sobota, 8. januar 2005 @ 02:56 CET
Uporabnik: Igor Petek
Kot poroča Journal of Clinical Investigation, so nemški znanstveniki objavili, da so razvili novo zdravilo proti virusu HIV, povzročitelju neozdravljive bolezni AIDS. Zanimivo pri tem odkritju naj bi bilo to, da bi novo zdravilo lahko učinkovalo pri tistih bolnikih, katerih organizem ni sprejel sedanjih zdravil.
Pomembnost zdravila naj bi bila ta, da bo zmanjšuje razmnoževanje virusa s pomočjo človeškega proteina. Ob tem seveda velja kot vselej doslej, da tudi to novo zdravilo ne zagotavlja ozdravitve, ampak le zaustavitev napredovanja bolezni in obolelim omogoča kvalitetnejše življenje, še poroča Journal of Clinical Investigation.
Štiri karikature pustolovcev so se spuščale navzdol po notranji strani vulkanskega žrela. Bones si je z žico, ki jo je našel kdovekje, privezoval svoja še topla in vlažna rebra nazaj na prsni koš. Tla so bila sajasto črna in posuta s podolgovatimi razpokami, iz katerih se je iz globin vulkana svetil rdeč sij lave. Ves svet je bil mehko črnordeč. Tišina je bila popolna, slišal se je samo ritmični zvok korakov. Nihče ni govoril, vsakdo je bil sam s svojimi mislimi.
Jezero lave je bilo vse bližje. Lyen, ki je kot vilinka imela najboljši vid, je na obali kmalu opazila postave. Videla je, da niso prvi, ki se trudijo priti do stolpa. Ko so prišli do obale jezera, je bilo tam že na desetine drugih druščin, ki so prišle v upanju, da najdejo srečo, slavo in - najpomembneje - denar.
Jezero ni bilo tako veliko, kot je bilo videti z vrha žrela. Pravzaprav je bolj dajalo vtis malce širšega obrambnega kanala, ki se je počasi in leno ovijal okoli temeljev visokega črnega stolpa. Skupine plačancev so stale ravno na tisti strani, kjer so bila visoka železna vrata dvižnega mostu. Trenutno so bila tako zelo zaprta, da se je na prvi pogled zdelo, da so popolnoma zazidana v stolp.
petek, 7. januar 2005 @ 05:47 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Po vsem praznično okrašenem prostoru se je v vrtinicu prijetnih vonjav in dišav razširjala svetloba raznobarvnih lučk in zapeljiva fluidnost mladenke, ki je sramežljiva in negotova stala v kotu ter opazovala prihajajoče goste. Okrog nje se je hotelo vse nadgraditi z vonjavami nekakšne mešanice lavande in vijolic. Kot bi se sprehajal po vrtovih vrtnic in dišečega jasmina po Azurni obali je bilo ozračje okrog mladenke. Ob njej so v popolni čarobnosti prazničnega večera plavale meglice dišečega vonja in neka zunajčasovna substanca iz Apolonovega svetišča, ki je omamljala in s svojo čutnostjo prihajala v njegovo bližino. Pred njim je stala sanjska temepljska plesalka.
Bila je boginja. Ni vedel njenega imena. Rekel si je: "Njeno ime naj bo Afrodita, boginja ljubezni!" Čutil je njen nedotaknjeni del srca. Zaljubil se je na prvi pogled.
S svojim uglajenim obnašanjem in resnim izrazom obraza je skušal zakriti tisti nenavadni nemir, nekakšno boječnost, vendar čutnost ga je vedno bolj gnala v njeno bližino. Bila je mlada lepotica, ženska od peta do glave. Ni izstopala samo po svoji lepoti ter
skromni, vendar lepi črni večerni toaleti in skrbno urejeni pričeski, temveč predvsem zaradi vonjav na koži, oblačilih in vse okrog nje je prijetno dišalo.