Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
petek, 10. december 2004 @ 06:15 CET
Uporabnik: aurigo
Nekoč je učitelj joge v svojem nagovoru izgovoril:
»Poznamo tudi Bhakti jogo. Vendar za to jogo ni tečajev. Ni napisanih učbenikov. Ne da se je, kar tako naučiti, z nekakšnimi priročnik. Je najtežja joga.«
Potem se je začelo……….
V tem času sem imel pri sebi Eliadejevo Jogo. Zato sem pogledal v to bukvo, kaj bolj natančno piše in pojasnjuje z znanstvenega stališča ta avtor o Bhakti jogi. Morda bo v nadaljevanju stvar bolj poenostavljeno prikazana, vendar pa
le malo iščem.
Mircea Eliade: Joga »VLOGA IŠVARE«
»Za razliko od Samhkye, joga zatrjuje o obstoju enega Boga, Išvare. Ta Bog naravno ni stvarnik. (Kozmos, življenja in človek so ustvarjeni iz prakriti, zato ker vse nastaja iz primordialne substance). V nekaterih primerih lahko medtem Išvara pospeši proces odrešitve. Išvara lahko pomaga, da se hitreje doseže samadhi. Bog katerega navaja Patanjali, je dejansko Bog jogijev. Išvara lahko pomaga samo jogiju. To pomeni samo tistemu, ki je že izbral pot joge.
petek, 10. december 2004 @ 06:01 CET
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
14. Dalaj Lama, Tenin Gyatso (roj.1935) Duhovni vodja Tibetanskega naroda in dobitnik Nobelove nagrade za mir
Rodil se je v Tibetu. Ko je bil star dve leti in pol, so ga prepoznali za štirinajsto inkarnacijo Dalaj Lame, verskega vodje tibetanskega naroda. Od petega leta naprej se je šolal kot menih v Lhasi. Pri petnajstih letih je prevzel položaj voditelja Tibetancev. Leta 1959 je pred kitajskimi zavojevalci prebežal v severno Indijo, kjer v Dharmasali vodi tibetansko vlado v izgnanstvu. Po celem svetu predava o budistični filozofiji in praksi ter o udejanjaju sočutja. Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir.
S svojim zgledom spodbuja ljudi k miroljubnemu in modremu reševanju problemov. Univerzalna odgovornost je pravzaprav posluh za trpljenje drugih ljudi, kot da je naše lastno; za spoznanje, da je celo naš sovražnik motiviran s podobnim iskanjem sreče in zadovoljstva kot mi. Etična disciplina je nepogrešljiva, saj je sredstvo za uravnovešanje dveh nasprotujočih se zahtev: moje pravice do sreče in iste pravice drugih ljudi. Če se kot posamezniki notranje razorožimo – tako da kljubujemo negativnim mislim in čustvom ter razvijamo pozitivne lastnosti – s tem ustvarjamo pogoje za zunanjo razorožitev. Resničen, trajen svetovni mir bo v resnici mogoč le, ko bo vsak med nami očistil svojo duševnost.
petek, 10. december 2004 @ 05:54 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Besednega vulgarizma ne podpiram, zakaj? Za to je velik razlog, ki pa ima povdarek na duhovni plati, o katerem do sedaj še nismo govorili, a je odločilnega pomena; namreč, pri vulgarnem izražanju stopimo, ne da bi hoteli, v stik z nižje razvitimi bitji in pokojniki, ki se nahajajo tu okoli nas. Ta dušna "mafija", ki je prej živela v telesu na zemlji, tako kot mi, se takoj priklopi na našo nizko vibracijo in skozi nas delujejo na tak način, da nas telepatsko nagovarjajo v nadaljno delovanje, kar povzroča konflikte, nesporazume, zamere, prizadetost, obsojanje itd. To pa je tudi njihov namen, da na tak način povzročijo v nas ljudeh negativne in nam škodljive reakcije, ki v nas posledično povzročijo odtekanje energije k njim, da se na naš račun lahko hranijo z našo energijo.
Iz tega bistvenega razloga, o katerem se malo govori ali malo ve, sem izrecno proti vulgarizaciji besed, kajti besede imajo strahovito moč in to kar govoriš-pišeš, to si, vse ostalo za kar misliš da si, so samo iluzije o tem kaj si. Duhovnost je življenje, ne moreš se jo iti, saj ni hobi. Na najtežja vprašanja našega življenja ni enostavnih odgovorov in nam ne ležijo na dlani, kot še kako radi govorijo mnogi guruji, "jasnovidci", astrologi, vedeževalci in ljudje, ki se gredo duhovnost.
četrtek, 9. december 2004 @ 16:11 CET
Uporabnik: stojči
Danes, 7. decembra sem od sodišča v Postojni prejel preklic druge javne dražbe nad mojim stanovanjem.
Dragi prijatelji pozitivk,
dragi prijatelji, ki ste mi pomagali z donacijami, ali vašimi posojili,
naj se vam ob tej priliki javno zahvalim za vašo podporo in trud,
ki ste ga vložili, da moje stanovanje ni bilo za polovično ceno prodano na drugi javni dražbi.
Naj se zahvalim tudi vsem vam, ki ste mi pomagali z dobrimi željami na pozitivkah in tudi drugih internetnih straneh.
Nihče od vas, ki ste mi pomagali ni izrazil želje,
da bi bil posebej javno imenovan,
ampak prosim Njega, ki vse vidi in vse ve,
naj se dotakne srca vsakega od vas z vso ljubeznijo in vsem notranjim mirom.
Upam, da se vsi vidimo na obletnici pozitivk. :)
četrtek, 9. december 2004 @ 06:22 CET
Uporabnik: Miran Zupančič
Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec
Kot je znano v našem evrpskem prostoru ostajajo zgodbe o gralu pri Keltih. Znano je, da Kelti niso imeli države, ampak le kulturno skupnost, ki jo je povezovala skupna duhovna rast, ki je prihajala od njihovih duhovnikov druidov in so to spodbudo bardi v pripovedih in pesmih posredovali ljudstvu.
Znano je, da so tudi druidi čakali na odrešenika, ki ga bo rodila devica in se bo spustil v brezno pekla ter ga premagal. Čakali so na Kristusa. Še posebno v čisti obliki se je mitologija keltov ohranila na Irskem, pa tudi v Welsu.
V obredih ali ritualih je bil gral posvečen kotel. Govori se o dveh kotlih: kotlu ponovnega rojstva in kotlu obilja. O kotlu ponovnega rojstva je rečeno, da bo v boju padli junak ponovno vstal od mrtvih. Za tistega, ki pa ni junak, pa je kotel prazen.
Ceridwen je keltska mati bogov. V njenem kotlu je baje vrela tekočina ponovnega rojstva ali spremenjene podobe. V primeru, da je zmedeni fant poskusil kaplje, ki so brizgale iz njega, je razumel vse skrivnosti. Tako se je po mnogih spremembah lastne podobe ponovno rodil kot druid in bard Taliesen, ki je bil najprej učenec Merlina, pozneje pa si je tudi sam pridobil ime Merlin. Ime "Taliesin" pomeni čelo, ki sije. Kotel ali kelih je ženski princip. Moški analogni del ali princip je meč ali sulica.
Zmago je moški, ki ga je zame izbralo življenje na podlagi izbire, ki sem jo spravila na papir avgusta 2000, preden sem napisano sploh ozavestila. Jasna mi je izjemna potentna energija med nama in to, da se mi je Zmago sproti izmikal. Jaz pa za njim! Na vseh ravneh. Koliko me je to podpiralo? Ne najbolj, si mislim, ampak darovi prihajajo. Debni vrh, s katerega sem ravno prišla, mi je razpihal ostanke dvomov in nezaupanja. Moji dvomi in nezaupanje so ogledalo mojih prepričanj o tem, da je strah nujen, da preživetje ni možno brez obramb. Nekdaj preveč intenzivne strahove si ljudje lahko ogledamo, ko se počutimo varne. Kot da z Zmagom sva v eni fazi zdravilnega odnosa. Jaz, zgleda, imam za to potreben pogum - kaj pa on? Njegova stvar, ja, a jasnost prinese tudi meni.
Najbolj destruktiven učinek občutka ogroženosti je, da odrežemo ljubezen. Kar je pravilo, če imaš ustrezen vzorec iz otroštva, da je model za ljubezen istočasno model za izdajstvo (vse možne oblike zlorab). Potem vsak ljubimec v življenju postane potencialni sovražnik. Zmago se je do mene obnašal natanko tako; ni čudno, da je v postelji enkrat rekel: Mama! In jaz en drug dan: Jezus Kristus! Skritega med nama res ni bilo nič…
četrtek, 9. december 2004 @ 05:59 CET
Uporabnik: Radovedni
Iskrenost pred vsem, v zelo pomembnih zadevah. No drobne laži, ampak res drobne laži, pa polepšajo življenje. Kako lepo je prilagoditi življenje sebi. Vendar ne smemo izgubiti mero, kaj je drobna laž.
sreda, 8. december 2004 @ 06:00 CET
Uporabnik: Igor Petek
Celje, 7.12.2004
TISKOVNO SPOROČILO MEDIJEM
Spoštovani!
V teku je lovska sezona.
Vsako leto lovci pobijejo v gozdovih in na poljih več desettisoč nedolžnih živali. V samostojni Sloveniji je pod puškami lovcem padlo že okoli 1 milijon živali. Žrtve lovske morije so popolnoma nepotrebne, saj narava vsebuje mehanizme, s katerimi lahko sama uravnava stanje živali v nekem okolju, pa tudi za prehrano ljudi ni potreben, kot je bilo to mogoče včasih.
Da se ustavi ta popolnoma nepotrebna lovska morija, sem kot varuh pravic živali pripravil spodnje tiskovno sporočilo (poziv javnosti in lovcem) in prosim, da ga objavite, v celoti ali pa vsaj v povzetku, v svojem mediju.
sreda, 8. december 2004 @ 05:32 CET
Uporabnik: stojči
Ko sem bil mlad,
sem se iz Boga norčeval,
Bogu to ni bilo prav,
pa me je k mojstru poslal,
le ta pa mi je dejal:
»Ne čakaj na svoj zadnji dih,
da bi ugotovil,
da je tvoj dih neprecenljiv.«
V svojem dihu sem našel Boga.
sreda, 8. december 2004 @ 05:29 CET
Uporabnik: Pozitivke
V Rušah bo od 13. do 17.12.2004 potekala dobrodelna akcija POMAGAJMO DRUGIM IN TUDI NAŠ SVET BO LEPŠI
V tem decembrskem času bi radi pričarali pridih prazničnosti vsem tistim, katerim življenje tega ne ponuja. Zato smo se odločili za dobrodelno akcijo Pomagajmo drugim in tudi naš svet bo lepši.
Z dobrodelno akcijo želimo zbrati čimveč knjig in igrač, ki jih bomo v času božičnih praznikov poklonili otrokom ter njihovim materam v bližnjem Materinskem domu. V kolikor bo odziv dober, jih bomo podarili tudi Varni hiši in podobnim institucijam, kjer tovrstno pomoč potrebujejo. Ker verjamemo, da ne boste dopustili, da otroci in matere ostanejo sami s svojimi stiskami, vas pozivamo, da v čimvečjem številu pristopite k akciji ter darujete knjige in igrače, ki jih več ne potrebujete ali se jim lahko oziroma želite odreči.
torek, 7. december 2004 @ 06:47 CET
Uporabnik: Miran Zupančič
Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec
Naša duhovna pot je naš smisel življenja. Ne gre za nič drugega, kot za izpolnitev načrta nujnega reda stvari, ki je že od samega začetka zasidran v našem bistvu. Vse za to potrebne zmožnosti, moči in lastnosti so že v kali naše nesmrtne duše. Čakajo le na odrešujočo, posvečujočo duhovno moč, da bi se razvile. Kdor se poveže z močjo duha, je začel s potovanjem domov. Je na poti k svetlobi Svetlobe. Ta povratek domov je pot odrešitve.
Sprva se nam dogaja, da prikličemo neko nedoločeno podobo, ki ni iz te materialne snovi. Je tudi vizija, ki pokaže nekomu več podrobnosti kot drugemu. Na samem začetku je večinoma dobro prepoznavna, vendar pa nam cilj hitro izgine v mentalni megleni daljavi.
torek, 7. december 2004 @ 05:50 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
V neskončnem neurju svetlobe
so se me dotaknili prosojni robovi neba
z nežno teologijo kamnitih cvetov,
z vdelanimi znamenji sporočil
v zelenkastomodrih odtenkih,
z vonjem po soncu,
ki se je prevešalo proti Tibetu.
Spodbujevalni učinek modrine
se mi je blagodejno ulegel na kožo
in cvet z duhovno močjo,
z graviranimi znamenji božje učenosti
in modroslovja Vzhoda
se razrašča v naraščajoče upanje,
z znamenji nekakšne mističnosti dežele,
z meni ljubo geometrijo
štiriperesne deteljice.
V letu 2004 se je dogodilo kar nekaj zanimivih in omembe vrednih dogodkov na področju osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije.
Vabimo vas, da tudi sami predlagate posameznike ali skupine, ki so v letošnjem letu naredile nekaj dobrega in ki si zaslužijo nominacijo za to priznanje, ki ga podeljujejo bralci naštetih revij in spletnih strani za Sončno osebnost leta.
Predlagajte osebnost ali skupino leta 2004 tako, da oddate predlog v komentar ali pošljite email s predlogom na: soncna@pozitivke.net
ponedeljek, 6. december 2004 @ 06:03 CET
Uporabnik: herby
Tehnokracija je del družbe, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje. Vse države na svetu si prizadevajo, da bi razvile in posedovale, čim več tehnologije. Imamo nagnjenje, da bi dosegli čim večji nivo udobja. Ljudje težijo k čim višji plači, prestižni izobrazbi, karieri in ostalim stvarem, ki so postranskega pomena. Družina je potisnjena na stran in posameznik ne želi slišati nič o nematerialnem - duhovnem.
Vemo zakaj; ritem vsakdanjega življenja zahteva od človeka, da postane kot robot in razmišlja le o materialnih dobrinah in pogojih. Tudi, ko zbolimo razmišljamo le o ozdravilih in aparatih, ki nas bodo ozdravili in problem bo rešen. Bolezni pa postajajo vse močnejše in odporne na zdravila. Kmalu bodo ljudje spoznali, da je najboljši način za ozdravitev bolezni sprememba načina življenja. Živimo v družbenem sistemu, kjer vlada in državni aparati ne služijo državljanom ampak nekaterim parametrom in številkam, ki se na veliko uporabljajo v medijih (BDP, inflacija, gospodarska rast...).
ponedeljek, 6. december 2004 @ 05:46 CET
Uporabnik: Nara
Vegetarijanec sem postal ob svojem 19. rojstnem dnevu. Tudi mama je kmalu nehala
jesti meso in to mi je bilo v veliko spodbudo. Nekega dne pa sem prišel domov in
v nos me je zarezal vonj po pečenju. Mesnem! V dnevni sobi je sedela
prijateljica in se na glas pogovarjala z mamo, ki je nekaj brkljala v kuhinji.
Pohitel sem tja, mama me je vedro pozdravila, meni pa je pogled padel v ponev.
»Bikova jajca!« Kar zmrazilo me je.
»Mama, kako si lahko!« sem vzkliknil in stekel v sobo.
Kmalu je prišla za menoj in mi pojasnila, da ona ne bo jedla mesa, samo
prijateljici je pokazala, kako se pripravijo bikova jajca.
Nerazumevajoče sem skoraj v solzah planil: »Mama, to je isto, kot da bi jih
dedku odrezala!«
Zdaj se ob tem pomenljivo nasmejim, takrat pa sem mislil smrtno resno. Še srečo
sem imel, da je bila mama tako razumevajoča, mnogi prijatelji so namreč
prestajali pravo trpinčenje, ko so jih starši silili z mesom. Fanta z Gorenjske
je oče celo privezal k stolu in mu tlačil meso v usta, stradal ga je več dni in
na koncu, ko sin nikakor ni popustil, vanj besno zalučal jabolko ob pikrem: »Na,
pa jej!«