Zrak v cerkvah je, kot kaže najnovejša raziskava, veliko bolj onesnažen kot tisti, ki ga vdihavamo ob zelo prometni cesti. Ugotovili so, da zrak v cerkvi vsebuje precej več karcinogenih policikličnih hidrokarbonatov, kot pa zrak ob prometni cesti, po kateri na dan pelje 45.000 vozil. Študija, ki so jo opravili na Univerzi v Maastichtu na Nizozemskem, je objavljena v publikaciji European Respiratory Journal.

Znanstveniki menijo, da je december, ko je v cerkvah v božičnem obdobju prižganih največ sveč, najbolj nevaren mesec v letu.

"Notranja onesnaženost"

Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da človekova dihala ogroža "notranja onesnaženost", torej doma, na delovnem mestu in v drugih zaprtih prostorih.

Želim vam sreče - vsem ljudem.
Ne moje- take, ki jo zase vem.
Ne. Želim vam, da bili bi vsi
kar prosto v srcu vašem tli

Ni tisoče poti,
ki bi vodile v mirne dni
le ena sama se iskri -
To nosiš v svojem srcu si.

Ne bodi to, kar bi želel.
Postani to, kar od nekdaj si hotel.
Odstrani zidove, odstrani teme,
naj duša zapoje, kar v srcu ti vre.

Miljone drugih src na zemlji cveti
v vsakem svoboda naj prosto brsti
objemi otroka, reko ljudi
in ljubi, ljubi - kdor rad ima- živi.

Živijo srčno novo obdobje !
Živijo lepe reči !
Živijo sonca obzorje !
Živijo tebi, ki verjameš v ljudi !

GOSPODAR ŽEZLA

za vas piše: Xabaras
na začetek

Poglavje Drugo

Suvy je začutil brco v rebra. Topa bolečina se je počasi razširila čez ves prsni koš. Toda ta ni bila nič v primerjavi z bolečino v glavi. Obrnil se je na drugo stran in hropeče zamrmral:

"Samo pet minut še, mami."

Tokrat je brca priletela v zadnjico.

"Kakšna mama neki, glupson! Vstani, pijandura, še malo, pa gremo!"

Suvyju je zledenela kri v žilah.

"Glupson?", je pomislil.

"Krenemo?", ga je prešinilo.

"NI MAME??", ga je spreletelo.

Suvy je tako hitro odprl oči, da so mu skoraj izskočile iz jamic. Obrnil se je na hrbet in odgrnil krzneno odejo, ki mu je pokrivala obraz. Piš ledeno mrzlega zraka ga je zadel v obraz kot srednje velik tsunami. Kljub temu je prisilil svoje krvavo rdeče oči, da so ostale odprte. Zazrl se je v temo, ki ga je obdajala. Bila je črna kot katran, gosta pa tako, da bi lahko vanjo zabil nož in nanj obesil svinčen ščit skupaj s kompletnim oklepom.

Že dolgo je tega
kar sem stopil na pot
in drsel proti robu…
Tam ni več hotenja
ne iskanja
in ne veselja
ena sama velika travma je.
Hoja po takem robu
je kot bi tlačil črepinje
krvaveli pa bi tudi drugi.
Prehod ni enostaven
vsi dvomi in strahovi
ali zame sploh je?
Zakorakal sem
po varni poti
izkušen v negotovem včeraj
zavedajoč se
zdaj je
danes je!

Piše: Miran Zupančič

Tudi meni je drago pri srcu, ko se ulovimo v vibraciji, ki ne izvira iz tega sveta, a deluje v ta svet.

Molite za pomoč, kajti te božanske sile lahko naredijo to, kar mi z našo voljo ne moremo. Tu ne pomaga nobena tehnika na sebe, ampak moraš dobiti pomoč od zunaj, in s to pomočjo, ki povezuje ljudi, ti ljudje pridejo nasproti, da ti pomagajo, druge variante ni!

Bliža se praznični čas, ko bodo nekateri ljudje svojo notranjo praznino nadomestili s pokanjem petard. Zakaj sodobni "bombaši" uživajo v metanju petard, če je le mogoče mimoidočim ljudem pod noge? S tem doživljajo veličino svoje "ne"moči v agresivnosti, ki se hoče dvigniti nad pomen praznikov. Gre za povzročanje hrupa, straha, nereda, notranjo predrznost in razbremenjevanje napetosti tistega, ki s petardami vznemirja ljudi in živali.

Nocoj sem slišala prvo pokanje petard in neusmiljeno cviljenje prestrašenih psov. Spominjam se dogodka pred leti, ko je v večernih urah po slabo razsvetljeni ulici stopicala starka in lovila ravnotežje po razmajanih kamnitih ploščah. Tedaj so ji mladostniki vrgli pod noge petardo, starka je padla in metalci petard so se razbežali. Stopila sem k njej in ji pomagala, da se je dvignila na noge. Vsa je drgetala od strahu in groze. Bila je v šoku, imela je ranjena kolena in dlani. Jaz sem jo pospremila do njenega doma in počakala, da se je potolažila. Rekla mi je, da v decembru ne bo več stopila na ulico, ker se boji nasilnežev s petardami in da komaj čaka, da bo praznikov konec.

Vse prestrašene živali
bi tole prošnjo vam podale,
da bi te praznične dni,
tudi me srečne bile.
Prosimo Vas, ne strašite nas s poki,
petardami in drugimi šoki,
veselite se tako,
da bo tudi nam lepo.

Vaši priatelji:kužki,mucki,
zajčki, pa ptički
in ptiči,a srnice z mladiči,
čisto vsi s pravico tu biti...

Strokovnjaki z univerze v Pensilvaniji so prepričani, da imata strah in bolezen veliko skupnega. Na zdravih prostovoljcih, ki so sodelovali v raziskavi, so ugotovili, da njihovo veselje krepi odpornost proti prehladom. Negativno razpoloženi trikrat pogosteje zbolijo za prehladom kot veseljaki in optimisti, so še ugotovili strokovnjaki iz Pensilvanije.

Trdijo še, da ima načeto duševno zdravje lahko veliko bolj dramatične posledice. Depresija in strah naj bi namreč posploševala nastanek rakavih obolenj. Pri ljudeh z veliko strahu naj bi bila verjetnost za nastanek malignih tumorjev večja za 25 odstotkov. Posebno tesna je po mnenju strokovnjakov iz Pensilvanije povezava med psihostresom in limfomi ter melanomi, saj stres, strah in depresija zavirajo aktivnost belih krvnih telesc, ki so pomembni za delovanje imunskega sistema.

http://www.vecer.si/

Žalost je prišla na vrata,
vstopila je in čakala.
Seveda sem jo prepoznala,
vendar nisem je nagnala.

Kaj delaš tu in kaj želiš?
Nisem te klicala.
Odidi stran, da sama bom,
ne misli, da se bom jokala.

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Nekajkrat smo prespali v šolah in se zjutraj srečali z otroki, ki so prišli k pouku. Po štirideset in več črnih glav različnih starosti je enoglasno zmolilo in zapelo. Petje…in moj naslednji premik vibracije. To poznam, tega se vse moje celice spominjajo. Brez drame, samo solze v močnih občutkih in moja izbira: naj z menoj ostane tisto najvišje in najboljše od teh spominov. Drugič sem lahko mirno opazovala po letih razvrščene otroke, kjer so eden za drugim igrano kaznovali naslednjega za sabo, ki v nedeljo ni prišel k maši. Za to gre, ja, mi je potrdil Rufus, vodič. Dokler ni brcnil bolj agresiven otrok in potem je bil jok. Kot povsod po svetu. In tudi majhni otroci so na kup metali butare lesa za učitelje. Ker pozimi je tudi tukaj mraz. Če butare ni bilo, je učitelj koga frcnil v čelo…

Potem ko mi je med hojo dva dni brbotalo v črevesju, se je iz njega ulilo. Ker me ima življenje rado ravno na dan, ko smo hojo zaključili zgodaj popoldan, v šoli, sredi vasi. In ker me nima rado dovolj, na dan, ko sem dva tedna prezgodaj dobila menstruacijo. Sočasno sta mi na ustnicah in na nosu zacvetela herpes in od pasu do vratu rdečkasta alergija. Sem kaj spustila? Tik pred tem sta me zagrabili žeja kot še ne in precejšnja šibkost. Pozno popoldan sem zaspala kot top, da me je zbudil lasten vodeni izliv do višine ledvic. Saj to ne more biti res! In v grlu me je rezalo kot v otroštvu. Nekaj sopotnikov mi je ponudilo različna zdravila.

Da pravilno razumemo situacije in ljudi s katerimi se srečujemo,
moramo zunanje informacije predelati s srcem
in gledati na situacije z očmi, ki niso fizične.
Informacije, ki jih dobimo v sebi
pripomorejo k resničnosti slike, ki jo vidimo s fizičnimi očmi.

Bralci in ustvarjalci "Sončevih pozitivk" smo imeli v čudovitem vzdušju 18. decembra 2004 Predbožično srečanje v vegetarijanski restavraciji Vegedrom v Ljubljani. Proslavili smo 2.000.000 klik na "Sončeve pozitivke" in uspešno širjenje tega internetnega medija.

Srečanja se je udeležilo okrog štirideset udeležencev. Na srečanju so bili tudi predstavniki revije www.mojuspeh.com. Zastopnik društva "Sonce" Ales Pevc je vse prisotne prisrčno pozdravil in podal pozdravni nagovor. Sledili so še nagovori Mirana Zupančiča in Stojana Sveta - Stojčija ter drugih. Povedali so kako globoko sporočilo nosijo "Sončeve pozitivke" s svojimi pozitivnimi novicami, da nosijo modrost in znanje ter širijo duhovno rast med ljudmi in da število obiskovavcev nenehno narašča.

Slavnost sta počastili umetnici z glasbo na gong, ki je simbolizirala pok ob nastanku vesolja, prehod nastajanja Univerzuma vse do umiritve. Prisotni smo se prijeli za roke in uživali ob resonančnih zvokih glasbe, v katerih je odzvanjala veličastnost zvočnega spomina. Nato je sledila večerja z indijsko značilno kulinariko in pogostitev s slavnostno torto.

Ameriški znanstveniki so razvili posebno kapo, prepredeno z elektrodami, s pomočjo katere lahko posameznik z mislimi premika kurzor na računalniškem zaslonu.
Elektrode v kapi zaznavajo elektromagnetno valovanje možganov, zapleteni računalniški program pa nato podatke prevedejo v ukaz za premikanje kurzorja.


V prejšnje raziskavah so podobne rezultate dosegli s šimpanzi, ki pa so imeli elektrode vsajene neposredno v možgane. Sedaj pa so znanstveniki dokazali, da je mogoče napravam ukazovati samo s pomočjo zunanjih elektrod.

Raziskave odpirajo široke možnosti uporabe. Paralizirane osebe bi lahko na ta način upravljale voziček in druge naprave. Ljudje brez okončin bi lahko tako na primer krmili robotske okončine.

Vir: www.delo.si

Stekleni angeli, razpršeni v okruških sveta,
razglašeni z mnogimi nesmisli
moralnega šibanja, polzenja in padanja,
rotim vas!
S steklenimi črepinjami v svojih prsih,
z dvignjenimi rokami
vstopam v stisko prehoda
z izrazom večne človeške bolečnosti.
Vstopam v tretje tisočletje
v želji po spoznanju neskončnega,
v želji po popolnosti in posvečenosti,
v želji po brezmejni ljubezni.

Pred odhodom na dolgo pot
sem obula svoje razdrsane copate,
da bom udobno hodila
skoz razmajane čeljusti ljudi
in njihovo lovorikovo duhovno vezivo,
med sencami zlatolasja in mračnih dvomov,
skoz križpotje zatohle teme tega sveta.

Navidezna slepota
Varnostni oklep
Siciljanke
Plesoče po lesenem odru
Tok tok tok
Je kdo doma
Je suis la pour toi

Odpri mi vrata
Pred njimi stojim
Zaprta so
Nastežaj
Odprto žrelo samotarja

Ko te prosim, da me poslušaš
in mi začneš dajati nasvete,
nisi naredil tega, za kar sem te prosil.

Ko te prosim, da me poslušaš
in me začneš spraševati, zakaj naj bi ne mislil tako,
pohodiš moje občutke.

Ko te prosim, da me poslušaš
in ti začutiš, da moraš narediti nekaj, da rešiš moj problem,
si me razočaral, pa naj se sliši se tako nenavadno.

Poslušaj! Vse, kar sem te prosil, je, da me poslušaš.
Ne govori, ne delaj - samo prisluhni mi.
Nasvet je poceni, za četrtaka ga dobim v časopisu.
In jaz lahko delam zase; nisem nebogljen.
Morda sem brez poguma in neodločen, nisem pa nebogljen.

Jezus je rekel:
»Ne mečite biserov svinjam«
jaz pa ti pravim,
meči jim jih tako dolgo,
dokler ne bo vsaj katera od njih spoznala,
da je tudi sama ta biser.

In kaj je ta tvoj biser?
Tvoj mir,
iz katerega izhaja tvoja ljubezen
in vsa tvoja resnica. :)


stojči Stojan Svet

S preverljivostjo, krizami in z ljubeznijo, ki ležijo za zaveso leta, vedno pripravljeni na nostalgijo in obračune s preteklostjo, ne smemo pozabiti, da je temeljni kamen preteklosti mejnik, ki je v obnavljanju prihodnosti. In prav v tej luči se nam razodeva tiho sporočilo v duši kako razumeti čas, ki ga živimo z ustvarjanjem prihodnosti skoz sedanjost.

Prestopamo čez most sprave in vstopamo v svet ljubezni med ljudmi in z ljudmi. Notranji ritmi naših src so mirni, veseli in radostni. Prepuščamo se in predajamo novemu letu z neomejeno vero v dobro. Naše poslanstvo je moč duha. Kako dragocen dar je v nas, ki ga podarjamo naprej, da bo krog pozitivne energije sklenjen in trden kot jeklena vrv.

"Sončeve pozitivke" naj se razrastejo v svojih koreninah in naj ozelenijo v ubranosti bivanja v širjave vse naše dežele in prek naših meja med naše izseljence in njihove potomce. Sestopiti moramo iz sveta bivanjske matrice, ki jo doživljamo količinsko in premalo na ravni kakovosti življenja. Sedanja bivanjska matrica ni dobrohotna za naše potrebe, za našo duhovno rast. Zato jo moramo spremeniti. Tega je zmožen samo človek bolj kot vsako drugo bitje. Enkratnost našega bivanja v ustvarjalnosti je dokončna.

Ko prvič sem tebe srečal portal,
vzklila je bodeča nežna milina-
beseda skrita lahko se bo odkrila!
Sijočih zvezdic pogled je zasijal.

Brezskrbno sem pesmi v stavbo dajal;
izginila vsakodnevna sivina,
mavrica pravi sijaj je dobila,
sam sebi zaupal, nikogar se bal.

Kamenje misli tu vsakdo naj sipa,
kdor je in kdor ni-in kdor še bo.
Luč v temi vsem prijazno utripa!

Z oblaki vseh barv risano nebo-
naj mi nihče koraka ne spotika
komur sreče tu najti ne bo!

Bila si preblizu,
da bi me opil Tvoj vonj,
prevelika,
da bi Te videla,
preglasna,
da bi Te slišala.

In ko sem Te,
preveč čarobna in
preveč moja,
da bi Te izpustila.

(aneja, 2003)

V nedeljo smo se z družino odpravili proti Šentjurju pri Celju na ogled jaslic, ki jih že štirinajst let v domači hiši postavljata oče Bernard in sin Janko Žličar. In res smo imeli kaj videti.

V kratkem pogovoru, mi je mlajši od Žličarjevih, Janko, povedal nekaj zanimivih stvari. Oče je jaslice izdeloval že v taborišču med drugo svetovno vojno. To veselje in pa seveda obilico rokodelske spretnosti je prenesel tudi na sina. Čeprav oče šteje že krepko čez sedemdeset pomladi, je še vedno zelo spreten in aktiven. Janko se rad pohvali, da jih pridejo snemati tudi iz televizije. In ravno na televiziji sem tudi izvedel za te lepe jaslice.

Jaslice so postavljene v šestih prostorih in letos obsegajo že več kot sto kvadratnih metrov. Za izdelavo sta potrebovala več kot šest traktorskih prikolic mahu, kamenja in zelenja. Izdelala sta preko sto petdeset lesenih hišk, veliko mostov, mlinov, žag, cerkva, gradov, tudi vode ne manjka, ter seveda veliko veliko število lesenih lutk, ki sta jih sama izrezljala. To niso samo jaslice, to je prava pravljična dežela. Vidimo tudi veliko število lučk, pravo električno omrežje na na majhnih lesenih drogovih, tudi slapov in tolmunov ne manjka. Za eliktrifikacijo sta uporabila več sto metrov kablov in žic.

Konferenca Združenih narodov o klimatskih spremembah se je v Buenos Airesu končala s kompromisom ZDA in Evropske unije glede prizadevanj proti globalnemu segrevanju Zemlje tudi po letu 2012, ko se bo končala prva faza uresničevanja Kjotskega protokola o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bo začel veljati 16. februarja prihodnje leto. Medtem ko je EU vztrajala, da bi prihodnje leto pripravili več srečanj, so predstavniki ameriške administracije Georgea Busha pristali le na sestanek ne neformalni raven, ki naj bi potekal maja prihodnje leto, poročajo tuje tiskovne agencije.

Jasnovidnost, tako kot duša, ne pozna omejitev časovnega prostora. Zato se lahko prosto premika v preteklost, obiskuje sedanjost in potuje v prihodnost. Tako so nekatere napovedi izven okvirja določenega časa.
Vlatka

NAPOVEDI ZA LETO 2005

Vreme v Sloveniji leta 2005

Dnevi okrog novega leta bodo deževni, le ponekod je možna burja in v višjih vrhovih sneg. Močnega mrazu ni pričakovati.
Bo pa presenetil potres, ki bo povzročil škodo na območju Zgornje Primorske in nekaterih drugih bližnjih krajih.
Manj prijazne dni pa lahko pričakujemo od sredine januarja pa do sredine februarja. V tem času so možne snežne padavine v višjih predelih, na Primorskem pa burja. Sneg bo povzročal škodo tako cestam kot tudi električnim napeljavam. Najbolj prizadeti bodo kraji v Zasavju, na Dolenjskem in Gorenjski.
Proti koncu februarja bodo presenetili deževni dnevi, ki bodo pustili za sabo škodo predvsem v predelih Dolenjske in Štajerske, pa tudi Zgornje Primorske.
Marec bo še mrzel, a dokaj suh.