Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Nobelovo nagrado za mir vsako leto podarijo človeku, ki je v očeh sveta storil največ za dosego miru na svetu. Prejemniki te nadvse častivredne nagrade so bili Gorbačov, mati Tereza, Martin Luther King in mnogi drugi.
Alfred Nobel je bil švedski znanstvenik. Z izumljanjem vedno boljših in močnejših razstreliv, ki jih je potem prodajal vladam, da so iz njih napravile orožja za množično uničevanje, si je prislužil bogastvo. Proti koncu Alfredovega življenja je umrl njegov brat. Neki časopis pa je pri pisanju osmrtnice (nekrologa) zagrešil hudo napako. Pomotoma so objavili osmrtnico Alfreda Nobela.
Tako je Nobel lahko videl napisane in povzete vse dosežke svojega življenja. Njegovo življenje je bilo gmotno zelo uspešno – bil je zelo bogat. Prišel je do velikih znanstvenih odkritij – izumil je, na primer, dinamit. A Alfred Nobel je bil pretresen. Je bilo vse njegovo življenje samo to? Da je omogočil človeštvu, da se bolj učinkovito uničuje?
Tako je proti koncu življenja dal svoje bogastvo v sklad za Nobelove nagrade – nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke na vseh področjih, ki koristijo človeštvu.
Vse svoje življenje lahko zapravimo za to, da lovimo svoje sanje. Pa so te sanje res vredne našega truda?
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines
Ko je Učitelj videl, da njegovo delovanje priteguje množice, se je povzpel na hrib, se usedel in učil: Blagor ti, kadar si potrt. Ko je manj tebe, je v tebi več Boga. Kadar čutiš, da si izgubil sebe; tedaj te bo objel Tisti, ki ti je blizu. Blagor ti, kadar si zadovoljen s tem, kdor si. Tedaj ugotoviš, da si lastnik vsega, česar ni mogoče kupiti.
Blagor ti, kadar hrepeniš po Bogu. Njegova hrana je najboljša.
Kadar sočutno skrbiš za druge, takrat, ko si skrben, ugotoviš, da Nekdo skrbi zate;
posebno, kadar je tvoj notranji svet tako kot je prav. Takrat lahko vidiš Boga v zunanjem svetu, v vsem ustvarjenem.
Blagor ti, kadar lahko pokažeš ljudem, kako naj sodelujejo, namesto da bi tekmovali in se borili. Takrat spoznaš, kdo si. In tudi takrat, ko te ljudje zatirajo ali mečejo ven ali govorijo o tebi laži, da bi očrnili mene. To pomeni, da je resnica preblizu, da bi jim lahko bilo udobno. Moji prijatelji so vedno prihajali v take težave.
Sol in luč
Naj vam povem, zakaj ste tu. Tu ste, da bi bili solna začimba. Če vi izgubite svojo slanost, kako bodo lahko ljudje vedeli za pravi okus po Bogu? Ali pa če rečem takole: Tu ste, da bi bili luč in da bi v ta svet vnašali Božje barve. Če sem vas naredil za nosilce luči, vas verjetno ne bom skril.
In zdaj, ker sem vas postavil na vrh hriba, svetite! Bodite radodarni. Ko se vi odprete drugim, spodbujate ljudi, da se odprejo Bogu, temu radodarnemu Očetu.
torek, 4. januar 2005 @ 05:27 CET
Uporabnik: stojči
Vsi mojstri, vključno z Jezusom so trdili,
da so hkrati mir, ljubezen, pot in resnica.
Resnica so dogodki, ki se nam dogajajo,
ampak vsi ti dogodki so se enkrat začeli
in se bodo vsi enkrat tudi končali.
Ljubezen kot pozornost nas hrani
in nas znotraj sebe umirja
in prav to je tista notranja pot,
po kateri naj bi vsi hodili,
iz katere naj bi se vsi, kar največ naučili.
In taka zavest resnice, ljubezni, miru,
ki je globoko vkoreninjena,
znotraj vsakega od nas,
bo ostala za večno.
Večno.
Na tej tvoji večnosti,
se ti res splača delati. :)
ponedeljek, 3. januar 2005 @ 16:04 CET
Uporabnik: brezovnik
Rada bi zaželela srečno leto 2005 vsem dobrim ljudem, pa tudi tistim, ki so slabi, kajti le tako lahko postanejo dobri!
Tistim, ki so obupani, naj jim novo leto prinese nova upanja. Ko človek neha upati, mu ne preostane drugega, kot ponovno upanje.
SREČNO VSEM.
(Martina)
ponedeljek, 3. januar 2005 @ 06:20 CET
Uporabnik: Ales
Pevec irske skupine U2 Bono Vox želi svoje življenje dokončno posvetiti boju proti svetovni revščini. Zvezdnik je v pogovoru za britansko televizijsko postajo BBC dejal, da bi se morala sedanja generacija v zgodovino in spomine svojih naslednikov zapisati "s čim drugim kot z internetom". Morala bi biti zapisana kot generacija, ki je premagala skrajno revščino.
"Temu želim posveti preostanek svojega življenja," je izjavil Bono in ob tem dodal, da se člani skupine sicer od časa do časa pritožujejo nad njegovim delovanjem, vendar pa ga v osnovi podpirajo pri njegovih prizadevanjih. Bono je med drugim že leta 1985 kot soorganizator koncerta Live Aid pomagal v boju proti lakoti v Afriki. Najpomembnejši svetovni politiki, z mnogimi od njih se je tudi osebno srečal, naj bi ga obravnavali kot "eksotično rastlino", je za BBC izjavil Bono. Ob srečanju z njimi, kot je dejal, nikoli ni bil nervozen. Po njegovem mnenju pa bi morali biti nervozni politiki, "saj so oni tisti, ki nosijo odgovornost," je pojasnil irski zvezdnik.
ponedeljek, 3. januar 2005 @ 06:14 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Veliko vprašanje našega časa je, ali bo človek postal kdaj Človek?
V današnjem času je tukaj prisoten trenutek, ko se vedno več stvari razodeva. To je velik trenutek svetovnega preobrata, zasuka naše zavesti za vso človeštvo. Velika Svetloba Boga je zasijala preko vsega sveta in človeštvo se in se bo v velikih skupinah vedno bolj in bolj prebujalo. Možnosti človeštva bodo v prihodnosti velike, človek bo vedel kaj je božanski načrt in kaj ni, to moč razločevanja duhov bo dobil vsakdo. Posledica bo temeljita sprememba celotne družbe.
Zaradi tega svetovnega procesa je 21. stoletje zelo pomembno. Ne zaradi tega, ker bi napočila Apokalipsa, oziroma konec časov, sploh ne, pač pa zato, ker je v velikem vesoljnem času spet napočilo obdobje čiščenja in žetve za vse ljudi, da se zaustavijo in razmislijo o bistvenem. Vsak bo soočen s tem ali je notranje pripravljen ali ne. O tem je, dejal Jezus Kristus naslednje: "Pazite, kaj poslušate (da ne boste zapeljani od lažnih)! Po meri katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več, in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima." Kako to pravilno razumeti?
ponedeljek, 3. januar 2005 @ 05:15 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Ne reci mi, da je bilo čustvo zaman.
Z nasmehom je gostovalo pri meni
in žarelo zarjo skozi pore oblakov.
Bilo je za odtenek svetlejše od sonca,
kapljica sreče na mojem rokavu,
snežinka, ki vzdihne preden se utopi
v misel zdramljeno iz spanja.
Božalo je zvezde svetleče sredi noči,
ležeče na mojih ramenih in stenah srca,
poganjalo je trenutke skoz hrepenenje,
z navdihom je prižigalo iskre v breztežnost,
se dvigalo z urnimi krili visoko v obzorje,
z belino galeba skoz spektrum neba
je obšlo šumenje morja in vsebine morskega dna,
da bi ptice v jatah priletele na cilj.
nedelja, 2. januar 2005 @ 08:00 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Nekje sem prebrala, da je denar sveta vladar. Kupovanje pa je lahko huda bolezen. Denar ima v neločljivi enoti dvojni značaj: označuje vrednost in naredi človeka sužnja.
Z denarjem si lahko kupiš kozarce, iz katerih je škoda piti; z denarjem si lahko kupiš pribor, s katerim je škoda jesti; z denarjem si lahko kupiš pohištvo, ki ga je škoda uporabljati. Tudi sliko tebi všečnega moškega si lahko z denarjem kupiš in jo položiš pod steklo, da se ne bo obrabil in postaral.
Jaz bi si z denarjem kupila magični računalnik, ki bi namesto črk imel znake, ki rojevajo želje in izpolnijo hrepenenje po stvareh, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem.
nedelja, 2. januar 2005 @ 05:16 CET
Uporabnik: stojči
Ne samo, da je Bog ustvaril tebe kot človeka,
ampak ti je celo približal Njegova nebesa,
na prag tvojega lastnega diha,
na prag tvojega čuteče-usmiljenega srca,
kot tvoje izpolnjujoče vibracijsko polje duha,
duha tvoje notranje svetlobe in zvoka
in tvojega nesmrtnega nektarja,
vedno skozi sina nekesajočega se človeka,
kateremu je njegov lasten dih svetinja,
kateremu je njegov lasten dih,
njegova božanska hierarhija.
Spoznaj to skrivnost svojega diha. :)
sobota, 1. januar 2005 @ 06:04 CET
Uporabnik: asta
Čas pravljic je in v rokah se mi je znašla knjiga Mali princ Antoina De Saint-Exupery-ja:
"Dober dan," je rekel Mali princ.
"Dober dan," je rekel železniški kretničar.
"Kaj delaš tu?" je vprašal Mali princ.
"Potnike pošiljam v zavojih po tisoč na vse strani sveta," je odgovoril kretničar.
"Vlake, ki se v njih vozijo, usmerjam zdaj na desno, zdaj na levo."
In razsvetljen brzovlak, bobneč kot grom, je stesel železniško čuvajnico.
"Zelo se jim mudi," je menil Mali princ. "Kam gredo?"
"Celo strojevodja tega ne ve," je rekel kretničar.
In pribobnel je razsvetljen brzovlak iz nasprotne smeri.
"Kaj se že vračajo?" je vprašal Mali princ.
"Niso isti," je rekel kretničar. "Menjavajo se."
"Ali jim tam, kjer so bili, ni bilo všeč?"
"Nihče ni nikdar zadovoljen tam, kjer je," je rekel kretničar.
In prigrmel je tretji razsvetljeni brzovlak.
"Tile gredo za prvimi?" je vprašal Mali princ.
"Za nikomer ne gredo," je rekel kretničar. "Spijo, pravzaprav zehajo.
Samo otroci tišče noske na okenska stekla."
"Samo otroci vedo, kaj hočejo," je menil Mali princ.
"Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse in če jim jo vzameš, se jočejo."
"Srečni so," je rekel kretničar.
sobota, 1. januar 2005 @ 06:00 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Skozi vonjave vrtnice v tekočini hrepenenja,
se moje telo pretaka po nevidnih žilah srca
in oči vstopajo v oaze, ki me sprejemajo
v svoje izvire z okusom izgubljenih slasti.
Svet sedi na težki gmoti, ko se vode bistrijo
in odhajajo skoz svetlobo moje kože.
Po delčkih sekunde, ure in dneva
sem sestavljala dojetje radosti iz umikanja
in odrinjenosti v mnoštvo utekočinjene spolnitve.
S kakšno neverjetno silo me je odpihal veter
skoz cvetočo vrtno uto očiščeno strasti.
Še nočnemu nebu se ni bilo treba zrcaliti v mojih očeh.
Bila sem odveča stvar v podobah tihožitja,
pregnetena v kvasu sanj in ob belem dnevu samosti,
spolzim zaspano osrediščena in izvrtinčena
v osi svojih misli, ki jočejo sonce in zvezde
v božjo košaro dobrih namenov in želja
v neskončnem bivanju mene v zamejenih gibih,
ki mu osuplo čudenje in strmljenje odmerja
mesto skoz kalejdoskop spoznanja.
sobota, 1. januar 2005 @ 05:27 CET
Uporabnik: Ales
Zrak v cerkvah je, kot kaže najnovejša raziskava, veliko bolj onesnažen kot tisti, ki ga vdihavamo ob zelo prometni cesti. Ugotovili so, da zrak v cerkvi vsebuje precej več karcinogenih policikličnih hidrokarbonatov, kot pa zrak ob prometni cesti, po kateri na dan pelje 45.000 vozil. Študija, ki so jo opravili na Univerzi v Maastichtu na Nizozemskem, je objavljena v publikaciji European Respiratory Journal.
Znanstveniki menijo, da je december, ko je v cerkvah v božičnem obdobju prižganih največ sveč, najbolj nevaren mesec v letu.
"Notranja onesnaženost"
Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da človekova dihala ogroža "notranja onesnaženost", torej doma, na delovnem mestu in v drugih zaprtih prostorih.
petek, 31. december 2004 @ 17:00 CET
Uporabnik: MATHEA
Želim vam sreče - vsem ljudem.
Ne moje- take, ki jo zase vem.
Ne. Želim vam, da bili bi vsi
kar prosto v srcu vašem tli
Ni tisoče poti,
ki bi vodile v mirne dni
le ena sama se iskri -
To nosiš v svojem srcu si.
Ne bodi to, kar bi želel.
Postani to, kar od nekdaj si hotel.
Odstrani zidove, odstrani teme,
naj duša zapoje, kar v srcu ti vre.
Miljone drugih src na zemlji cveti
v vsakem svoboda naj prosto brsti
objemi otroka, reko ljudi
in ljubi, ljubi - kdor rad ima- živi.
Živijo srčno novo obdobje !
Živijo lepe reči !
Živijo sonca obzorje !
Živijo tebi, ki verjameš v ljudi !
Suvy je začutil brco v rebra. Topa bolečina se je počasi razširila čez ves prsni koš. Toda ta ni bila nič v primerjavi z bolečino v glavi. Obrnil se je na drugo stran in hropeče zamrmral:
"Samo pet minut še, mami."
Tokrat je brca priletela v zadnjico.
"Kakšna mama neki, glupson! Vstani, pijandura, še malo, pa gremo!"
Suvyju je zledenela kri v žilah.
"Glupson?", je pomislil.
"Krenemo?", ga je prešinilo.
"NI MAME??", ga je spreletelo.
Suvy je tako hitro odprl oči, da so mu skoraj izskočile iz jamic. Obrnil se je na hrbet in odgrnil krzneno odejo, ki mu je pokrivala obraz. Piš ledeno mrzlega zraka ga je zadel v obraz kot srednje velik tsunami. Kljub temu je prisilil svoje krvavo rdeče oči, da so ostale odprte. Zazrl se je v temo, ki ga je obdajala. Bila je črna kot katran, gosta pa tako, da bi lahko vanjo zabil nož in nanj obesil svinčen ščit skupaj s kompletnim oklepom.
petek, 31. december 2004 @ 06:28 CET
Uporabnik: Dušan
Že dolgo je tega
kar sem stopil na pot
in drsel proti robu…
Tam ni več hotenja
ne iskanja
in ne veselja
ena sama velika travma je.
Hoja po takem robu
je kot bi tlačil črepinje
krvaveli pa bi tudi drugi.
Prehod ni enostaven
vsi dvomi in strahovi
ali zame sploh je?
Zakorakal sem
po varni poti
izkušen v negotovem včeraj
zavedajoč se
zdaj je
danes je!
petek, 31. december 2004 @ 06:00 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Miran Zupančič
Tudi meni je drago pri srcu, ko se ulovimo v vibraciji, ki ne izvira iz tega sveta, a deluje v ta svet.
Molite za pomoč, kajti te božanske sile lahko naredijo to, kar mi z našo voljo ne moremo. Tu ne pomaga nobena tehnika na sebe, ampak moraš dobiti pomoč od zunaj, in s to pomočjo, ki povezuje ljudi, ti ljudje pridejo nasproti, da ti pomagajo, druge variante ni!
četrtek, 30. december 2004 @ 18:22 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Bliža se praznični čas, ko bodo nekateri ljudje svojo notranjo praznino nadomestili s pokanjem petard. Zakaj sodobni "bombaši" uživajo v metanju petard, če je le mogoče mimoidočim ljudem pod noge? S tem doživljajo veličino svoje "ne"moči v agresivnosti, ki se hoče dvigniti nad pomen praznikov. Gre za povzročanje hrupa, straha, nereda, notranjo predrznost in razbremenjevanje napetosti tistega, ki s petardami vznemirja ljudi in živali.
Nocoj sem slišala prvo pokanje petard in neusmiljeno cviljenje prestrašenih psov. Spominjam se dogodka pred leti, ko je v večernih urah po slabo razsvetljeni ulici stopicala starka in lovila ravnotežje po razmajanih kamnitih ploščah. Tedaj so ji mladostniki vrgli pod noge petardo, starka je padla in metalci petard so se razbežali. Stopila sem k njej in ji pomagala, da se je dvignila na noge. Vsa je drgetala od strahu in groze. Bila je v šoku, imela je ranjena kolena in dlani. Jaz sem jo pospremila do njenega doma in počakala, da se je potolažila. Rekla mi je, da v decembru ne bo več stopila na ulico, ker se boji nasilnežev s petardami in da komaj čaka, da bo praznikov konec.