Po vsem svetu, še posebno pa v Nemčiji, kjer se je rodil, bodo letos s številnimi prireditvami zaznamovali Einsteinovo leto. Povod zanj je 100. obletnica njegove posebne teorije relativnosti ter 50-letnica znanstvenikove smrti. Leta 1905 je namreč takrat 26-letni Albert Einstein v vodilnem nemškem časniku za fiziko Annalen der Physik objavil članek, v katerem je predstavil posebno teorijo relativnosti, katere del je tudi njegova najbolj znana formula E=mc2. Uradni začetek prireditev ob Einsteinovem letu bo danes v Berlinu.

Einstein ni slovel le kot odličen fizik, temveč tudi kot odrezav govorec. Tako je relativnost za laike razložil z besedami: "Ena ura z lepo punco mine kot minuta, toda minuta na vroči peči se zdi, kot da traja eno uro." Ena izmed njegovih znanih izjav je tudi, da je nacionalizem kot otroška bolezen - ošpice človeške rase.

Vedno politično angažiranemu Einsteinu, ki se je od 20. let minulega stoletja zavzemal tudi za cionistično gibanje, so leta 1952 ponudili predsedovanje Izraelu, a ga je zavrnil. Umrl je 18. aprila 1955, star 76 let.

…nam svetujejo milijarderski mrežni bogataši.

Kakšne so tvoje sanje, kaj hočeš dobiti, ali imeti čez eno leto? Morda avto?

Kakšne so tvoje nadaljnje sanje, kaj hočeš dobiti, ali imeti čez pet, ali deset let?
Mogoče hišo, še boljši avto…

Kaj pa pozneje bi rad recimo še vikend na morju, pa svojo jahto?

Si lahko predstavljaš sebe, kako čez dvajset let voziš svoj lasten avion?

Za uresničitev svojih ciljev moraš imeti svoje sanje, videti sebe v njih in se pridružiti bogatašem, kajti pregovor pravi: »S komer si, takšen si«

Ni ti treba izumljati »tople vode«, samo uporabi njihove že uporabljene in utečene recepte in tehnike in postal boš tudi sam bogataš.

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Dvakrat sem doživela Eminemov video o pospravljanju omare in zadel me je v mojo bit, prav navdihnil me je. In tu, v Ankaranu, sem končno spet začela pisat.

Tvojo in mojo omaro določajo najmanj tele stvari:

• na vsaki omari je sijoče napisano drugačno ime, zato jih tudi v največji skušnjavi ne moremo zamenjati
  
• vse, kar je v moji omari je (samo) moje (vedno bilo)
  
• omara je neuničljiva, se pa začne sama pospravljati, potem ko je lastnik pripravljen sprejeti to njeno darilo
  
• do takrat z rednim pospravljanjem najbolj doprinaša k ekologiji preteklosti in prihodnosti
  
• vsak lastnik je odgovoren samo za eno, to je svojo omaro
  

CISTIČNA FIBROZA, KAJ JO POVZROČA IN KAKO SE OZDRAVI NARAVNO

Opozoriti želim na prehranski vzrok cistične fibroze (torej ni genetski) in da se ozdravi z zdravimi prehrambnimi navadami.

Opis bolezni in njenih posledic

Cistična fibroza oziroma mukoviscidoza je kronična bolezen, ki prizadeva žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki (pankreasu) in črevesju.

Omejil se bom na njeno pojavnost pri zarodkih, dojenčkih in otrocih.

Cistično fibrozo povzroča gosta lepljiva sluz, ki se kopiči v dihalnih poteh, nosu, grlu, trebušni slinavki in črevesju. Sluz maši majhne zračne cevčice v pljučih (bronhiole), jih draži in sili na kašelj, otežuje dihanje in izčrpava celo telo. Mašenje bronhiol povzroča okvaro zračnih mešičkov (emfizem), zato pljuča izgubljajo prožnost, otrdevajo in se napihujejo (značilen sodčast prsni koš), zračne poti se zožujejo in deli pljuč se postopno sesedajo (atelektaza). Če se cistična fibroza ne zdravi, se pljuča zaradi kopičenja sluzi vse bolj mašijo, dihanje je vse bolj oteženo in pljuča se lahko trajno okvarijo.

Blagoslovljeni so tisti ljudje, ki znajo sklepati prijateljstva, saj je to najboljši božji dar. Za to je potrebno marsikaj, predvsem pa sposobnost, da presežemo sami sebe in cenimo tisto, kar je plemenitega in ljubezni vrednega v sočloveku.

Thomas Hughes

Mojster Sun:


Zato poznavalci borilnih veščin med
premikom ne blodijo, v akciji pa se ne izčrpajo.
Zato je tudi rečeno, da tvoja zmaga ni ogrožena le pod pogojem, da poznaš sebe in druge;
če pa poznaš nebo in zemljo, je zmaga zanesljiva.

Lastnina je past: tisto, kar mislimo, da imamo, ima nas.

Alphonse Karr

Sporočilo kanalizirano
15. novembra 2004

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Lemurijski energijski zbiralnik ~

To sporočilo Grupe je bilo originalno predstavljeno na dan eksperimenta Mreže ljubezni 18. septembra 2004. V aktivaciji Mreže ljubezni je sodelovalo več kot 200,000 ljudi, ki so predstavljali mnoge dele planeta. Bila je prava srčna povezava, ki je odprla novo mrežo ljubezni, ki jo lahko vsi uporabljamo. Kar sledi, je sporočilo grupe, ki nam kaže nekaj praktičnih načinov za uporabo te nove povezave. Hkrati pa je tudi prvo iz serije "Praktična Čarovnija".

Znanstveni rezultati globalnega eksperimenta bodo kmalu na voljo. Prosim oglejte si Web of Love sekcijo na Lightworker.com za podrobnosti.

Veselo ustvarjanje!

Steve Rother
Govornik Grupe

Hasidska (judiovska) zgodba pripoveduje o možu, ki je šel na sprehod v gozd in se tam izgubil. Ure in ure je taval okrog in poskušal najti pot v mesto. Preizkušal je eno stezo za drugo, a nobena ga ni pripeljala iz gozda. Potem pa je nenadoma naletel na drugega moža, ki je hodil po gozdu. Zaklical je:
»Hvala Bogu za človeško bitje. Ali mi lahko pokažeš pot nazaj v mesto?«

Drugi mož je odgovoril:

«Ne, tudi sam sem se izgubil. Lahko pa si takole pomagava. Drug drugemu poveva, katere steze sva že preizkusila in bila razočarana. Tako bova lažje našla tisto, ki naju bo popeljala ven.«

H. kushner : Ko vse, kar ste si želeli, ni več dovolj

Usoda nas je naredila brate;
nihče ne hodi po svetu sam;
vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi,
se vrne v naša.

Edwin Markham

Igor Kononenko

Eckhart Tolle (roj. ?1955)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti.

Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.

Kdaj bo uradna medicina priznala in dodala alternativno in kdaj bo alternativna medicina sočasno uporabljala uradno medicino, kdo je tisti, ki je najbolj poklican zdravnik ali uspešen zdravitelj in ne nazadnje, kdaj in kje se bosta obe srečali in združili v takoimenovano integralno medicino ter postali eno in zdravili iz istih spoznavnih osnov? To naj bi bile glavne teme, ki si jih zastavljajo zdravniki in zdravilci na vsaki konferenci o zdravljenju, metodah zdravljenja in številu ozdravljenih (ne pa tudi umrlih, takih podatkov enostavno ne objavljajo - recimo % umrlih po zdravljenju s kemoterapijo pri določeni vrsti raka), prirejenih in vzpodbudnih statistikah, kako se vendar nekaj pozitivnega dogaja, pa vendar…

Vse skupaj je dokaj porazen poizkus približati različne pristope in metode zdravljenja in jih uporabiti na nesrečnih bolnikih. Še celo bolj porazno je dejstvo, da si obe veji postavljata nekakšne okvire, znotraj katerih delujeta in znotraj katerih ni prostora za drugače misleče, ne iščeta skupnih temeljev. Nemoči polne so številke uspešnosti zdravljenja tako uradne kot komplementarne medicine pri mnogih akutnih, kroničnih in na koncu smrtnih boleznih. Zatiskajo si oči pred zares alarmantnimi podatki o porastu ubijalskih bolezni v zahodni civilizaciji.

Zamahni po besedi, če moreš,
ubij jo, če zmoreš,
zaduši njen glas, njen odmev,
zažgi nje ležišče, kjer pisana leže,
oslepi in izvolti resnični besedi oči,
jo pobeli z belilom, položi jo v grob,
pripravljaj ji zbrisana mesta spomina!

Beseda je vse! Slišim, da jih govoriš.
Beseda je posebno znamenje, ko ti odpišem.
Lahko je kamenjana ali z besedanjaka izgnana,
lahko je izrečana s smehom ali prezirom,
gleda te v obraz ali zakrinkanih oči,
včasih je čuteča, včasih z grobostjo prežeta,
beseda je modra pa tudi zlobna in blebetava,
izvira iz dobrega namena, lahko je tudi neprava,
slaba misel lahko besedo za besedo zmaliči,
beseda se po animi ločuje, piše in govoriči,
besedo kultura in omika ustvarja in snuje,
lahko jo pa tudi zruši in vase dobro misel sesuje.

Slišim trke koščenega prsta smrti pred vrati,
zlovešče škripanje po papirju sesutih besedi,
a beseda restrictio mentalis vse to preživi.

...o0o...

Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani, je 16. januarja pripravila zaključek akcije zbiranja finančnih sredstev za pomoč otrokom, preživelim žrtvam popotresnih valov, ki so 26. decembra lani v jugovzhodni Aziji povzročili humanitarno katastrofo.

Študentje in mimoidoči so v ta namen na ljubljanskem Tromostovju prižigali svečke upanja v spomin na vse žrtve uničujočega potresa, in da bi z njimi prižgali upanje vsem tistim, ki se za preživetje še borijo.

Še naprej pa bo ŠOU v Ljubljani nadaljeval z oglaševanjem akcije zbiranja finančnih sredstev v medijih. Hkrati s tem je ŠOU, skupaj z Unicefom Slovenija organiziral skupno akcijo zbiranja finančnih sredstev, so ob današnji akciji povedali predstavniki ŠOU.

Ob tej hvalevredni akciji slovenskih študentov dodajmo še zadnjo agencijsko vest, ki pravi, da je število mrtvih na jugu Azije po uničujočem potresu in tsunamijih 26. decembra lani je ta konec tedna znova naraslo. Število mrtvih se je v Indoneziji po zadnjih podatkih namreč povzpelo za 5000 in sedaj znaša skoraj 115.000. Skupno naj bi tako na prizadetih območjih umrlo več kot 162.000 ljudi.

Kaj najprej pomislite ob besedi zavedanje?
Na zavedanje o sami sebi. Pa o ljudeh, ki me obdajajo. Ki so mi blizu.

Kateri dogodek v vašem življenju je najbolj pripomogel, da ste postali duhovno bolj ozaveščena oseba?
Izrazov, kot so »duhovna ozaveščenost« in podobnih, ne maram. Ne samo, da jih ne maram. Ampak jih sploh ne prenašam. To pa zato, ker je duhovnost danes zgolj in samo trg, eden najbolj profitonosnih trgov sodobnega kapitalizma. Trg, na katerem se verjetno poleg trgov zdravja, lepote in seksa, trži in iztrži največ. Vsi so danes duhovni. In duhovno »ozaveščeni«. Karkoli že to je. Ali pa to hočejo in poskušajo postati. Vsi. Tudi tisti, ki ne morejo niti v najmanjših rečeh preseči lastnega egoizma. Lastnih egoističnih interesov. Ki, na primer, tega ne morejo ali nočejo storiti niti za svoje najdražje niti za svoje otroke. Ki si za njih ne vzamejo niti časa. In ki se jim za njih zdi škoda lastne energije. Seveda, ko pa se morajo ukvarjati s sabo. S svojo duhovno »ozaveščenostjo«. Se mi vedno, ko vidim vso to duhovnost, vse te menda duhovno »ozaveščene« posameznike, ki so nič drugega kot le obsedeni potrošniki na trgu duhovnosti, obrača želodec. Zato s temi rečmi in takšnimi ljudmi nočem imeti nič. Nič skupnega.

V meglico sem vtkala misel
in jo poslala tja čez nebo,
tja čez vodo.

Vsem, ki so tukaj,
vsem, ki so tam,
dobro naj bo!

Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.

Iz knjige Jana Thompsona: Razmišljanja

Vem, da te imam rada
vendar tega ne čutim.

Spominjam se le...

Vem, da sem imela dušo,
a dobila je krila in zapustila telo.

Spominjam se nje...

Vem, da sem obstajala in si tudi ti,
a danes vidim, da hodijo le telo in kosti.

A duše to ne boli, ker je ni.

Spomin je ostal, ostal si ti,
ostali smo vsi, le občutkov več ni.

Grad Školj je bil utrdba, ki ga je varovala plemiška vojska. Grad je na težko dostopnem kraju, zavarovan z obzidjem, v katerem so bile tudi strelne line in obrambni stolp, zavarovan je bil tudi s prepadom, dvižnega mostu pa ni imel. Grad je imel rov, ki je vodil k reki Reki. V gradu je bilo uskladiščeno vedno veliko orožja in hrane. Kmetje iz sosednjih vasi so gradu dajali desetino od svojih pridelkov, še prej pa so služili tlako. O prihodu Turkov so se ljudje obveščali s prižiganjem tabornih ognjev na gričih. Na slovenskih tleh je bilo okrog tiristo urejenih taborov. V okoliških vaseh pa so se ob turških vpadih kmetje bojevali z golimi rokami, saj jih ni nihče branil. Njihovo orožje so bile vile, kose, sekire in podobno kmečko orodje, ki pa ni veliko zaleglo v borbi zoper dobro organizirano in vojaško opremljeno turško vojsko. Turki so bili zelo primerni za ježo po strmem terenu, imeli so dobro pasmo majhnih konj. Vendar med tolpami, ki so hodile ropati v našo deželo, je bilo zelo malo pravih Turkov. Roparska krdela so v glavnem sestavljali pomuslimanjeni prebivalci Bosanskega pašaluka.

Bil je ptič, velik, bel,
Tam je na travniku sedel.
Ime bilo mu je Čukan,
Bil močan je kot vulkan.

Mehko perje ga kot žamet boža,
Vse se čudi mu, kar ga obkroža.
Soncu se smejal je dan na dan,
A drugačen bil njegov je plan.

Ko ga Svetlana je zagledala,
Bilo takrat je, ko je tam pohajala,
Na travniku zelenem je sedel,
Bil je res velik, lep in bel.

Ko se deklica ga je oklenila,
Že so tudi njej pognala krila.
Zaplahutala sta oba v zrak,
Na travniku je vsem zastal korak.

Je vranec nocoj iskrivo odvihral
čez negibne strehe v zvezdnato noč.
V jutru svetlobnem je naenkrat obstal
v srcu razpočen, zategnjen v obroč.

Drvel je v krogu, preskočil prostorje,
s pljuskom je namočil razbrazdano njivo,
čez sedlo duha je krilil vpet v viharje,
z ognjem v srcu poskakoval je igrivo.

Zaslišim topot konja v genih spomina,
v galopu se zruši, ko um pesek obzida,
v puščavi zaslišim spev beduina,
oblakom in dežju se v Sahari izmika.

Iskri se kamen, tali se podkev, čevelj kopitom.
Širi se zubelj, sonce za obzorjem je zagorelo,
v duši mravljišče, domovanje črnih termitov,
v jedru celic je lunino seme kamen vzklilo.