Pozabil boš besede znancev,
dogodke iz otroških dni,
pozdrav, pogled mimoidočih,
dolge taborne noči.

Kdor pa na tvojo pot bo stopil
in daroval ti svoje ped,
kdor risal nasmeh na tvoj obraz bo,
pustil v tebi bo najlepšo sled.

Vsak vajin trenutek tiho in za vedno
bosta spravila v nebo,
saj le tvoj Prijatelj ve,
da je življenje čudež,
živeti za drugo življenje pa zlato.

Kipeče želje za sprehod so se zapletle
v svoji neustavljivi logiki med trnje,
ko se hoče živo hrepenenje skloniti
in utrgati cvetlico ob peščeni poti.

Tedaj mimoidoči v milih čutih opazi,
kako veter stebelce ziba sem ter tja
in ponosno držo cvetke pregiba
v sen njene samotnosti.

Domisli si kako plemenito bi bilo zanj,
če cvetlico pusti v svoji veselosti
in jo občuduje zaradi njenega vonja.
Tedaj ga cvetlica pogleda in reče:
"Rastem zato, da vzbudim zaljubljenost,
vendar moje srce v rumenopecljih čuti
pričakovanje pisanega metulja."

Njena barva je bila ena sama igriva čutnost,
ki ji je prišlek iztrgal veselje in mir z obraza.
Tedaj se je v cvetlici rodila neustavljiva želja,
da mimoidoči izgine v skalni divjini.

Izčrpana od njegove ljubezenske igre
in potrebna odžeje, da sepet oživi,
je zaploskala s svojimi koreninicami,
ko je prišlek odhajal po stezici navzdol.
Nastavila je svoje rožne lističe soncu
in v svojem navdihu praznične opojnosti,
je objela metulja, ki je priletel v njen objem.

...o0o...

Sporočilo kanalizirano
15. januarja 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Božansko nezadovoljstvo ~

Novo leto se je pravkar začelo. Obstaja izjemno velik potencial za to, kar bi se lahko razvilo. Mislili bi si, da je vsak pripravljen skočiti v delovanje. Vendar to prav zdaj ni ravno splošen občutek pri Lightworker -jih. Prisoten je nek čuden občutek. Kaže, da se vsepovsod pojavljajo dvom vase, težave z denarjem, brezup in splošna zmedenost. Tu je težka energija, ki jo prav zdaj mnogi čutijo. Grupa pravi, da je ta energija pravzparav znanilka, ki napoveduje velike spremembe. Imenuje jo Božansko nezadovoljstvo.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Filozofija je nauk o biti,
vendar se do biti,
z nobeno logiko ali razumom,
ne da priti.

Psihologija je nauk o duši,
vendar se do duše,
z nobeno logiko ali razumom,
ne da priti.

Teozofija je nauk o Bogu,
vendar se do Boga,
z nobeno logiko ali razumom,
priti ne da.

Do biti, duše, Boga,
lahko prideš samo s pomočjo,
tistega mojstra,
ki ti lahko reflektira odsev oceana srca.

stojči Stojan Svet

(Apel civilni družbi)

Pogosto se vprašamo kaj je s to neizmerno množico človeških src vseh časov, krajev in ljudstev z neutolažljivim hrepenenjem po sreči in svobodi, ki ju pa zlepa ne srečajo in najdejo. Ljudje se čutijo ujeti, nihče se ne zmeni zanje in se čutijo prikrajšani v končnem smislu življenja.

Kakšen je pravzaprav čas, v katerem živimo in kakšen je položaj prikrajšanih množic? V svetu totalne znanosti in onesnaževanja okolij, se zdi tudi znanost na nek način izničena in nemočna, kar velja zlasti za odnos tehnike do narave. Takšen trend, ki ima zmeraj večji pospešek, da se ljudje kar spozabljajo in na nekem višku, se tako navdušenje zasiti in sprevrača v odpor. Ob vsem epohalnem dosežku, ki ga zaznamujemo s komputersko tehniko ter komunikacijsko in tehnično revolucijo, si moramo priznati, da se zmeraj bolj izsušuje ne le naravo in njene vire, temveč tudi vrednostno bogastvo in čustveno globino človeka.

Politične utopije so pokopane v množičnih grobovih, po drugi svetovni vojni je nastopila kriza vere, socializem je pustil tlačene in revne na cedilu. Znašli smo se v kraljestvu laži, izkoriščanja in svet obvladujejo tudi nemoralni ljudje, ki na najbolj nemoralni način kujejo svoje dobičke in prepuščajo izločene množice svoji usodi in nemoči. Stiske tretjega sveta se niso reševale, imperij kapitala s peščico bogatih obvladuje svet in narodna bogastva. Vojskovanje se nadaljuje na različnih žariščih sveta.

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Nuša me je čez nekaj minut presenečeno gledala: Kako pa to, da tako slabo zgledaš?
Delala sem vse dni in napudrala se nisem...
Ni to, čisto zelena si, me je strogo gledala z odprtimi usti.
Avto je v redu, sem rekla. Zavore so v redu. Ni mi jasno, čudno utrujena sem.
!? Ne hodi s tem avtom na morje, pojdi z mojim, ne potrebujem ga.
Vse je v redu, Nuša, avto je v redu, vsaj prejle je bil. Samo zaspana sem.
Ko sva pojedli, sem zaspala za eno uro. Kje je že tisto jutro, ko sem si želela samo ležati in dihati Gabriela in Marijo? Ko sem se zbudila, sem dobro uro zlagala potrebne stvari. V Ankaran grem in lep čas se ne vrnem nazaj! Če me želi kdo videti, naj me obišče in naj se prej najavi. Dopust si bom vzela do šestega januarja. Amen.

Ko sem zadnji četrtek v letu 02 ob pol devetih zvečer zapuščala Ljubljano, sem se tresla. Vozila sem počasi in na križišču nad obvoznico sem čakala neobičajno dolgo. Zelena se ni in ni prižgala, tako da so mi solze v miru tekle in misli drvele. Tamle se je zgodilo, pred skoraj dvema dnevoma. Kdo mi bo verjel? Še dobro, da sem ob božični hrani v petih urah in pol spila samo dva kozarca vina.
Kaj se je v resnici zgodilo?
Kaj vse se ljudem na Zemlji v teh časih dogaja, pa so tiho?
Kako hitro se bomo ljudje sploh premikali naprej, če so take in podobne izkušnje namen?
Simptomi razcepljene osebnosti? Koliko se jih ustraši in potegne nazaj, bolje - koliko se jih ne?

Piše: Marja Turniški


Daj »crkni« v moji glavi,
boli me,
na bruhanje mi gre.
Boli me tisočero misli,
kaj vse bi lahko bilo, a ni.
Hej! Borba v moji glavi,
Dajmo, končajmo to.
Dovolj mi je.
Ni zmagovalca,
ni poraženca,
JE KAR JE.
Resnica?
DA.
Ostala sem zvesti sebi,
čeprav toliko je bilo
le lepih vseh besed;
vabljivih,
poželjivih,
napihnjenih,
grozeče motečih…,
da ženska lahko
bi jim verjela,
četudi že toliko let
neutrudno misli svoje češem,
dol na zemljo jih postavljam,
a se zgodi,
da vase kdaj podvomim,
govorici svoje duše ne verjamem,
ker še vedno mislim:

Si kdaj tekel za mavrico?
Si jo ujel?

Tudi čas je nedosegljiv!
Vsak dan si mu bližje,
pa vendar si dlje.

Življenje je otroštvo naše nesmrtnosti.


Goethe

Odločitev administrativnega podjetja Weyco iz Michigana, da odpusti štiri delavce, ki se niso hoteli odpovedati kajenju, je posegla tudi v ameriško protikadilsko vzdušje, saj je četverica ostala brez službe, ker je kadila na svojem domu. Organizacije za varstvo človekovih pravic sedaj razmišljajo, ali bi proti podjetju sprožile sodni postopek, saj po njihovem mnenju delodajalec ne bi smel imeti pravice posegati v delavčevo zasebno življenje. Če bo ta logika prignana do skrajnosti, pa lahko kmalu ostanejo brez službe tudi tisti, ki se prehranjujejo v restavracijah s hitro prehrano, ker prav tako ne pazijo na svoje zdravje in povečujejo stroške zdravstvenega zavarovanja.

Predsednik podjetja Weyco Howard Weyers je svojevrsten posebnež, obseden z zdravjem in telesno kondicijo, čeprav je že pred časom presegel leta, primerna za upokojitev. Svojim 200 zaposlenim je ukazal prenehanje kajenja, ali pa naj si v nasprotnem primeru poiščejo druge službe. Za lažje odvajanje od kadilske razvade jim je prispeval bone za vpis v fitnes klube, organiziral je posebne delavnice, kjer si nekdanji kadilci pripovedujejo zgodbice o odvajanju in podobno.

Prepoved kajenja na delovnem mestu ne bi bila nič posebnega, vendar je Weyers s prepovedjo kajenja na domu prekoračil mejo dovoljenega, čeprav ga verjetno ne bo doletela kazen, ker si v ZDA skoraj nihče več ne upa braniti pravice do kajenja. Kadilci so za zdaj zaščiteni v več kot 25 zveznih državah ZDA, kar pomeni, da jih zaradi tega ne smejo diskriminirati, Michigan pa takšne zaščite nima.

Igor Kononenko

Anthony de Mello(1931-1987)
Indijski jezuit, mistik in duhovni pisatelj

Rojen v Santa Cruzu v Indiji v katoliški družini. Oče je delal za železnico, mama pa je gospodinjila in skrbela za štiri otroke. Že od ranega otroštva se je želel pridružiti jezuitom. Na srednji šoli, ki so jo vodili jezuiti, se je izkazal kot dober učenec, še posebej nadarjen za medčloveške odnose. Rad so ga imeli sošolci in učitelji. Kljub nasprotovanju staršev se je z nedopolnjenimi šestnajstimi leti pridružil jezuitom v Bombayu. V Španiji je študiral filozofijo (1952-55), v Indiji pa teologijo (1958-62). Leta 1961 je bil posvečen v duhovnika. Po diplomi je v ZDA študiral psihologijo. Gladko je govoril dva indijska jezika, angleško in špansko. V Rimu se je dokončno zaobljubil leta 1965. V Indiji je opravljal različna služenja. Leta 1972 je ustanovil in vodil Inštitut za pastoralno svetovanje in duhovnost, pozneje preimenovan v Sadhana (»pot do Boga«) Institute. Umrl je nenadne smrti, na potovanju v New Yorku.

Na začetku jezuitskega služenja je pojmoval katoliško doktrino precej dobesedno, sčasoma pa je prerasel rigidnost in začel širiti srčno duhovnost. Do konca je bil lojalen cerkvi in ljubljenemu jezuitskemu redu, čeprav je njegovo pisanje presegalo vsakršne okvire organizirane religije. Združeval je krščanske koncepte z vzhodnjaškimi tradicijami, sodobno psihologijo in duhovne vaje Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Želel je narediti katoliško cerkev res KATOLIŠKO, namenjeno vsem ljudem, kristjanom, nekristjanom in dvomljivcem. Potoval je po celem svetu, pisal duhovne knjige, vodil duhovne vaje in seminarje. Njegove knjige so hitro postale uspešnice, ne samo pri katolikih, ampak pri ljudeh vseh verstev sveta kot tudi pri tistih, ki ne pripadajo nobeni organizirani religiji. Prevedene so v več kot dvajset jezikov. Uspeh njegovih knjig in videokaset s predavanji, ki pogosto presegajo katoliško doktrino, je po njegovi smrti sprožil poskuse nekaterih vatikanskih kardinalov, da bi prepovedali izdajanje de Mellovih knjig.

Potresi v Sloveniji so posledica geodinamičnih potresov na južnem obrobju Alp in severozahodnem obrobju Donaridov, zaradi česar so na razmeroma velikem delu ozemlja države možni rušilni potresni sunki. Državo vsako leto prizadene okoli deset zmernih potresnih sunkov. Neposredno potresi na ljudi sicer na vplivajo. Smrtne žrtve in poškodbe so vedno posledica rušenja zgradb, eksplozij, požarov, uhajanja plinov, naraščanja voda, plazov itd.

V preteklosti se je na ozemlju Republike Slovenije ali v njeni neposredni bližini zgodilo nekaj močnejših rušilnih potresov. Najhujši se je zgodil 26. marca leta 1511 v Idriji, veliko škode pa je naredil tudi potres leta 1895 v Ljubljani, ki je zahteval temeljito obnovo mesta in njegove okolice.

Na slovenskih tleh so najrazličnejši tektonski premiki povzročili nastanek več seizmografskih območij.
Ta so:
· Območje Čičarije A
· goriško javorniško - območje B
· gorenjsko - ljubljansko območje C1
· dolenjsko - notranjsko - belokranjsko območje C2
· seizmogeno območje Karavanke - Kozjansko D
· koroško - haloško območje E
· štajersko - goriško območje F

Najaktivnejša sta dolenjsko - notranjsko - belokranjsko in gorenjsko - ljubljansko območje z največjo možno magnitudo 6,2 po Richterjevi lestvici ali IX. stopnjo po Mercallyjevi lestvici. Najbolj ogrožena slovenska mesta so: Ljubljana, Idrija, Brežice, Krško, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.

Nikoli si ne bom mogel tajiti,
da te nisem opazil,
pa čeprav si me ti tako
neopazno opazovala.

Čutim te kako iščeš
tisti pravi nasmeh,
ki ne sme biti ne prevelik
in ne premajhen.

In glej jo!

Čarobnost ta,
naju je oba presenetila.

V smeri,
ki je nevidljiva mojim očem
se že sprašuješ;

Spet trte so rodile,
prijat'lji, vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.

Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

V sovražnike `z oblakov
rodu naj naš'ga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jim še teže!

Farizeji in pismouki ter njihovi vazali:strahopetne šleve in klečeplazni podložniki


Kdor si resnično prizadeva, da bi se izkazal za pravega kristjana, se usmerja na Božje zapovedi in na nauke Jezusa, Kristusa. Ne bo se ravnal po človeških spletkah tistih, ki z laskanjem in prilizovanjem skrivajo svoj pohlep po ugledu in oblasti. To so tisti, ki tako s taktikami kot tudi z zavestnim in namenskim dajanjem prednosti podpirajo svoje lakaje, tiste pa, ki jim ne služijo, podcenjujejo, diskriminirajo in obrekujejo. Kdor sledi Jezusu, Kristusu, bo torej prepoznal tiste, ki, gledani kot celota, brez pomislekov lažejo, in bo do njih previden.

Na žalost so mnogi ljudje strahopetne šleve, ki se podrejajo nazorom cerkvenih in svetnih tiranov. Pristajajo na njihove spletke v upanju, da bodo dobili košček kolača oblastniške magije. Oni so tisti, ki klečeplazijo in se klanjajo, ker hočejo za vsako ceno sodelovati pri pokru oblasti. Zaradi tega izdajo velikega Duha enosti in tudi svoje soljudi.

V tistem, ki si je v peklu igralnice oblasti pridobil nekaj adutov in ni dobil odziva, mogoče zabliska spoznanje, da so mnogi zahodnjaki postali poganski pokeraši, ki so se odeli s plaščkom „krščanski“ in da ves pingpong nima nič skupnega s Kristusom. Kljub temu spoznanju mnogi ostanejo privrženci farizejev in pismoukov, tistih igralcev pingponga, ki so že od nekdaj zapeljevali in še zapeljujejo ljudi.

Ravno šleve, ki so veliko spoznale in spoznavajo, se pa ne odločijo za premočrtnost in resničnost, dajejo moč tistim, ki s svojim napačnim naukom, inspiriranim z mislijo padca, svoje ovce vežejo in jih imajo zaprte v ogradi. Šleve, konformisti in podložniki so dovolili in dovoljujejo, da so cerkveni čarovniki, farizeji in pismouki iz svojega klobuka, polnega čarovniških umetnij, privlekli pošastnosti in te absurdnosti obdali z glorijo „nedoumljive božanske skrivnosti“, da si nihče ne bi upal podvomiti vanje. Iz Boga, Vseedinega, večnega Očeta, so naredili boga kazni in maščevanja, tirana, ki ga hočejo z zarotitvami pripraviti do tega, da bi morebiti priznal in blagoslovil čarovniške trike z oblastjo obsedenih.

Piše: Marjan Predanič

Feng Shui je narejen zlahka
Mojster Joseph Yu
junij 1999
(prevedel Marjan Predanič)

Tudi v Sloveniji postaja zadnja leta Feng shui čedalje bolj popularen in ker mu pripisujejo čudežne spremembe čez noč, se z njegovo popularnostjo veča tudi število ljudi ki se z njim ukvarjajo, saj so zaslutili dober zaslužek. Ker večina ljudi sploh ne ve kaj je to feng shui (njegovo prvotno ime je bilo Kan Yu, kar v literarnem prevodu pomeni študij časa in prostora) in niti ne pozna njegovih osnov, razen kar so morda prebrali v kaki knjigi (vendar dobre knjige s tega področja ni, da bi lahko samostojno opravili korekten feng shui pregled), jim lahko pod oznako feng shui »prodajo« marsikaj.

Da bi vsaj malo ozavestil ljudi, da le ne bi nasedli vsakemu »feng shui« praktiku, sem z dovoljenjem Mojstra Joseph Yu http://www.astro-fengshui.com, prevedel njegov članek z opisom in osnovnimi razlagami vseh šol feng shuija, kateri bo objavljen v več nadaljevanjih. Sledila mu bo serija temeljnih lekcij iz feng shuija, v jeseni pa tudi sam tečaj, ki bo razdeljen na tri nivoje.

Kot POLJE pojmujemo polje ničte točke, podatomsko polje neskončno velike kvantne energije v takoimenovanem praznem prostoru - vakuumu. POLJE naj bi bilo ‘morje’ mikroskopskih vibracij v prostoru med stvarmi. Osnova našega vesolja je tako valujoče morje energije – velikansko kvantno polje - če seštejemo vsa gibanja vseh delcev vseh različic v vesolju, dobimo neskončni neizčrpni vir energije. V kontekstu pojmovanja religije si POLJE razlagamo z življensko silo, ki preveva celotno vesolje – različne religije jo imenujejo kolektivna/univerzalna zavest/sveti duh/či/prana.

POLJE povezuje vse z vsem v neskončni nevidni mreži. Materija je samo iluzija, skupek podatomskih delcev, ki se neprestano gibljejo in ki jih drži v svojih krempljih morje energije. Elektron, ki kroži okrog jedra, dobiva energijo iz POLJA, zato se atom tudi ne ‘sesuje’. POLJE ničte točke je vzrok za stabilnost vse materije. Če prekinemo tok energije ničte točke, se zruši celotna atomska struktura. Še več, vsa materija je med seboj povezana s kvantnimi valovi, ki se razširajo v prostoru in času. In še tako majhen delec materije na enem koncu vesolja je preko kvantnega polja povezan z vsemi ostalimi delci. Kvantni delec ima to sposobnost, da na poljubno razdaljo hipoma vpliva na drug kvantni delec, brez izmenjave kakršne koli sile ali energije- torej samo informacija. Kvantni delci, ki so enkrat že bili v stiku, ohranjajo nekakšno povezanost tudi po razdružitvi, dejavnost enega vpliva na drugega ne glede na medsebojno razdaljo. Zato je svet na na svoji subatomski ravni nedeljiva kompleksna mreža medsebojno odvisnih razmerij. Vse na tem svetu, ne glede na velikost ali težo, je sestavljeno iz kvantnih delcev (kvantni delec je tudi elektron, električni naboj), ki so v interakciji s POLJEM. Vsaka molekula ima svojo lastno frekvenco, ki se uporablja za komunikacijo. Če to frekvenco shranimo in jo kasneje zaigramo drugi molekuli, lahko s tem sprožimo točno določen biološki proces.

Izmed desetih piramid, ki krasijo Gizo - mesto na zahodnem bregu reke Nil, v bližini Kaira, v Egiptu, so le prve tri piramide smatrane za prvo čudo starega sveta. Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejše in edino ohranjeno čudo starega sveta, so bile zgrajene med leti 2650 in 2550 pr.n.š. Še danes nam ni znano kako so nastale in nasploh o teh čudovitih spomenikih ne vemo veliko. Najpodrobneje nam o gradnji piramid razlaga Herodot, ki si je leta 450 pr.n.š. ogledal Egipt in nato na podlagi pripovedovanj svečenikov in svojih videnj to skrivnost prenesel v svet.

Najmogočnejša izmed njih je Keopsova piramida, ki je zgrajena iz približno 2,3 milijona kamnov izmed katerih vsak tehta okoli 2,5 tone. Visoka je neverjetnih 145,75 metrov, skozi dolga stoletja pa je izgubila kakšnih 10 metrov svoje višine - vrha in skupno zavzema 13 arov ozemlja.

Na podlagi številnih predvidevanj, pričanj in raziskovanj je prevladalo prepričanje, da je piramide gradilo kar 100.000 ljudi. Gradili naj bi jih 20 let, vendar samo tri mesece na leto, saj so jim preostalih devet mesecev številne poplave reke Nil povzročale preglavice. Zaradi tega gradnja ni bila možna. Najprej naj bi zgradili cesto, ki jim je olajšala prenašanje kamnov iz libijskega gorovja k Nilu. Gradili so jo okoli 10 let, v tem času pa so izgradili tudi kraljeve grobnice. Naslednjih deset leta so gradili samo piramido. S pomočjo nekakšnih umetno narejenih žlebov po katerih se je prelivalo spolzko blato, so vlekli ali potiskali kamnite kocke.

Katarinino kamnito hišo je obdajala avra zgoščenega žara ljubezni, bila je kot pajek vpredena v mrežo Aninih čutov, igro svetlobe starih dreves in njeno tiho zbranost, ki je globoko dihala in spreminjala stvarnost v sanje nepremakljivega časa. Trenutek se je ustavil na tisti točki škrljastega obraza zgodovine, ki nosi v sebi znamenja ljubezni med Ano in Bartolomejem. Sredi tega arhaičnega videza si je dom nadel skrivnostnost in čas je okamenel s solzo na Aninih licih.

V vročičnih sanjah, ko je Ana sanjala v o Bartolomeju, je malo detece, njen sin Peter zajokal in Ana mu je z ljubeznivostjo in nežnostjo ponudila sladko mleko iz doječih prsi in ga božala kot največjo svetinjo. Nahranil se je in blažen zaspal v svoji zibelki med angeli, ki so ga varovali z Bartolomejevo podaljšano roko njegove duša v ta svet. Razvijal se je v lepega, zdravega rdečeličnega malčka, da ga je bilo veselje pogledati.

(Tragikomedija, vsaka podobnost je zgolj naključna)

Gola je bila, ker je gola morala biti,
morala je piti in goste s šampanjcem vabiti
za zastrtimi žaluzijami ob medlih lučeh,
si ji bral žalost in domovino Ukrajino v očeh.
"Ukrajinka" s sramotilnim pridevkom,
bila je iz javne hiše ali kluba s tujim vzdevkom,
ki je bil celo nekemu politiku všeč
pa tudi ples in pijača ni mu ni bila odveč.

Bila je čista duša, skoraj še otrok.
Padli angel, solza žalostinka, golih rok,
položena je v tabernakelj moške vesti.
Recimo da v več ali manj katoliški deželi živi,
ki jo je sama svetost in pobožnost
pa ne samo to, tudi druge opcije so priložnost
za lažno moralo, vsem ljudem na očeh,
kdo bi si mislil, da se skrivajo resnice v lažeh.

Njena svetla in gladka slovanska koža
se je selila od enega moškega telesa, ki boža
in polzela k drugemu telesu brez gat,
medtem ko je nek politik lizal "mandolat".
Zvijala se je razdeljena po koščih iz nuje,
ki svoje ude na vse strani razvejuje,
se pregiba in lomi pod težo moških teles,
a tistemu zgoraj ni mar za sodbo nebes.

Torej če hočeš biti čudežni zdravilec,
ali biti čudežno ozdravljen,
moraš najprej Boga z neba,
ali bodisi s kakega svetega kipca, ali slike,
premakniti v svoje hrepeneče srce,
kjer Bog že od tvojega rojstva ves čas lepo prebiva.

Naslednja stvar, ki jo moraš narediti je,
da prideš v stik z nekom,
ki ima stik s svojim srčnim dnom, komur so te zdravilne vibracije znane in domače.

Vrniva se na Jezusovo obuditev Lazarja.
Lazar je bil tri dni mrtev, njegovo telo je že razpadalo.

Kje je bil med časom razpadanja njegovega trupla Lazar?

Je bil v svojem telesu?

Nak, če bi bil, bi veselo dihal in njegovo telo ne bi razpadalo.

Ja, recimo bil je pač nekje izven sebe, v neki drugi dimenziji,
tako kot bova tam nekje v neki drugi dimenziji bila tudi ti in jaz,
ko bova enkrat zapustila vsak svoje tuzemno telo, mar ne?