Hvala Bogu, da nisem kristjan ali katolik,
ker če bi bil, bi se mogoče bal,
kaj bodo kak gospod župnik ob mojem pisanju rekli,
tako pa mi je za njihovo mnenje eno figo mar,
vsak, ki sodi in s prstom kaže na drugega pozablja,
da so vsaj štirje prsti usmerjeni nazaj vanj.

Skozi zgodovino je cerkvenim dostojanstvenikom
lepo uspelo človeka oddaljiti od Boga srca,
ali tako kot ga je imenoval že Jezus
tistega, ki je Vse v Vsem
in ga postaviti na nebo sebe pa seveda lepo vmes.

Medtem so v zgodovini spreminjali podobo Svetega Pisma tako,
da je postajal vse bolj nerazumljiv in skrivnosten.

Danes misteriji ali tajni verski obredi nimajo nobene moči več.

Niti mašno vino kot simbolična Jezusova kri,
niti hostija, kot simbolično Jagnje Božje,
nimata v cerkvenem ritualu župnika nobene moči.

Piše: Mitja Fajdiga

Trezno o pasteh veležitja (makrobiotike)

K pisanju o kritiki in pasteh veležitja sta me spodbudili:

Nasprotno energijsko polje indoktrinacije, „cerkveno krščanstvo“. „Pravična vojna“ in „upravičeno“ ubijanje

Čas je, da mnogi spoznajo to, kar jih veže, da bi nato v svojem življenju pospravili in postali resnično svobodni.
Kot čista bitja imamo absolutno svobodo, ker izpolnjujemo Božjo voljo; to je svoboda volje v Njegovem zakonu, ki obsega vse dobro, lepo in plemenito. Zakon svobode je v nas in kot bitja v Bogu smo in ostanemo svobodni. Če pa človek krši zakon ljubezni do Boga in do bližnjega, do enosti in svobode, ki je njegova božanska dediščina, kateri torej večno pripada, potem sam nosi posledice in se veže na svoje vzroke, ki po nepodkupljivem kavzalnem zakonu začnejo učinkovati.
Kar je človek spremenil v velikem redu, Božjem stvarstvu, katerega zakonitosti veljajo tudi v zemeljskih, materialnih pojavnih oblikah, povratno učinkuje v drugem svetu, v katerem je duša po telesni smrti. Zakon setve in žetve, ki nas opozarja na reinkarnacijo, je Božja pravičnost in ne nazadnje Njegova velika ljubezen, ki daje človeku in duši priložnost, da oprosti in nezakonita dejanja popravi, da bi se osvobodila teže in bremen, ki smo jih naložili svoji duši. Če smo grešno očistili, izbrisali krivdo, to povzroči, da duša in človek više zanihata - kajti vse je sevanje, je nihanje - da bi se takrat, ko pride čas ločitve od telesa, lahkotno in zanosno vrnila v večno kraljestvo, ki je naša večna domovina.
Reinkarnacija, ponovno utelešenje, daje novemu človeku torej možnost, da napake, ki jih je naredil v prejšnjih življenjih, v tej inkarnaciji spet popravi, torej poravna.
Prava svoboda je neomejena, vseobsegajoča in prisotna v vsem, v vsakem človeku in v zakonih narave. Resnično svoboden je samo tisti človek, ki živi v Božjem zakonu.

Marsikatera strahopetna šleva se zaveda, da je Staro zavezo duhovščina ne le iznakazila, temveč izkoreninila. Kljub temu se nanjo opira takrat, ko ne more več obvladati svojih agresij. Kdor čuti, da svojih agresij ne bo mogel več brzdati, postane nosilec orožja. Tak človek svojo puško vse prerad usmeri na živali, ki jih je svetni aparat oblasti diskvalificiral v splošno priznane tarče, do katerih si je prilastil vso „pravico“, da jih kolje in strelja, kakor nanese, bodisi v gozdu in na polju bodisi v klavnicah.
Vratolomni akrobati agresij potrebujejo opravičilo za ubijanje živali. Podporo dobivajo od somišljenikov in farizejev mesa, ki vsi tulijo z volkovi za dobro užitka - proti materi Zemlji, za oblast in za tiste, ki so z njo obsedeni.

Prvi korak k obvladanju samega sebe je utišanje vseh zunanjih dejavnosti, tako uma kot telesa. 15 do 30 minut zvečer pred spanjem in zjutraj pred začetkom vsakodnevnih opravil uporabi naslednjo vajo, ki ti bo, če se jo boš potrudil narediti, prinesla čudeže:

Zagotovi si, da te ne bo nihče motil. Ko postaneš zelo tih, glej in občuti svoje telo, obdano z zaslepljujočo Belo Lučjo. Prvih pet minut, ko ohranjaš to sliko, spoznaj in občuti povezavo med zunanjim jazom in Mogočnim Bogom v sebi. Svojo pozornost osredotoči na srčni center, ki si ga predstavljaj kot zlato sonce.

Naslednji korak je zavestna potrditev:

Zdaj radostno sprejemam polnost Mogočne Božje Prisotnosti - Čistega Kristusa.

Občuti velik sij Luči. Povečuj ga v vsaki celici svojega telesa vsaj naslednjih deset minut. Nato zaključi meditacijo z Odredbo:

*
JAZ SEM otrok Luči!
Ljubim Luč!
Služim Luči!
Živim v Luči!
JAZ SEM zaščiten, razsvetljen, oskrbovan in ohranjen z Lučjo!
Blagoslavljam Luč!
*

Piše: Marjan Predanič

Sheng Qi in Sha Qi

Poznamo dve vrsti qija, dobrega in slabega. Dobrega imenujemo Sheng qi, medtem, ko slabega imenujemo Sha qi. Beseda Sheng pomeni vitalnost ali življenje. Beseda Sha pomeni zlo ali ubijanje. Ta dva tipa qija lahko včasih začutimo z našimi petimi čuti, drugič pa se ne zavedamo njunega obstoja.

Lepe predmete upoštevamo kot Sheng qi. So prijetni našim očem in ob njih se počutimo prijetno. Vendar pa kar je nekomu prijetno, ni nujno tudi drugemu, vendar pa ne moremo zanemariti splošnega mnenja.

Za hišo, ki je zgrajena v čudovitem okolju pravimo, da se koplje v dobrem Feng Shuiju, zato ker jo obdaja Sheng qi. Če je notranjost hiše čista in urejena, dobro prezračena in ima dobro svetlobo,potem je tudi hiša napolnjena s Sheng qijem. Ljudje, ki živijo v taki hiši bodo čutili umirjenost in življenje bo za njih užitek. Imeli bodo več energije za delo in veselje. Ti ljudje uživajo dober Feng shui.

Na drugi strani za grde predmete pravimo, da imajo Sha qi. So neprijetni našim očem in ob njih se počutimo neudobno. Hiša zgrajena blizu smetišča z mušicami in komarji, s slabim vonjem v zraku, trpi za slabim Feng Shuijem. Ljudje, ki živijo v njej zlahka zbolijo in se počutijo nesrečne. Za njih je življenje trpljenje.

V elektronski predal Sončevih pozitivk je prišla pošta z vsebino, ki jo navajam spodaj. Naj povem, da naš medij ne odgovarja za verodostojnost podatkov, ki so navedeni. Če pa je kljub vsemu v tem kaj resnice, pa je pozitivno že to, da smo mogoče pomagali komu do tega, da se ne bo prehitro »opekel«.

Glasi pa se takole:

V opozorilo posredujem sporočilo prijateljice, ki je trenutno na Danskem.
Pošiljam vsem potencialnim "žrtvam":

Oglašam se iz kar precej tople (za zimske razmere) Danske. S prijateljem sva se decembra odločila, da bova šla kot prostovoljca delat v Afriko. Odločila sva se zato, ker je imela ena ženska iz Danske, ime ji je Stina, predavanje na Filozofski fakulteti o humanitarnih programih, ki jih organizira »Humana People To People«. Bilo nama je všeč, pa sva se prijavila. Ob prijavi sva plačala vsak po 50 evrov, čeprav bi morala plačati polno ceno 550 evrov. Na srečo(pravim zdaj), tistega denarja takrat nisva imela.

Program se je slišal cisto v redu - 6 mesecev se pripravljaš nekje v Evropi(Danska, Norveška, Britanija), potem 6 mesecev delaš v Afriki, nazadnje pa imaš še dva meseca ´camp future´ spet nekje v Evropi. Zveni lepo. Potem pa sva prišla na Dansko in sva izvedela vse mogoče stvari o tej organizaciji. Najprej to, da je del danskega gibanja Tvind, ki so ga neki hipiji ustanovili v sedemdesetih. Ne vem, če kaj veste o tej zadevi, ampak poanta je v tem, da so na začetku imeli kar dobre ideje, potem se je pa vse skupaj izjalovilo. Glavni vodja je poneveril ogromno denarja, pobegnil v tujino in so ga pred dvema letoma aretirali v Ameriki. Imel je več luksuznih hiš, ogromno jahto ...

Čaj iz krizantem, ki je priljubljen napitek med Kitajci, deluje proti raku, so ugotovili kitajski raziskovalci. Cvet krizanteme namreč vsebuje antioksidant, imenovan flavonoid, ki napada rakaste celice. Omenjeni čaj pozna tudi tradicionalna kitajska medicina. Skupina znanstvenikov pod vodstvom profesorja Šen Han Minga je proučevala učinek flavonoidov pri nekaterih rastlinah, ki rastejo na Kitajskem. Odkrili so, da eden od njih, luteolin, veže rakaste celice in jih uničuje.

Ob proučevanju vpliva tega flavonoida na rak debelega črevesa, dojke in ustja maternice so ugotovili, da je deloval v vseh treh primerih. Raziskovalci nameravajo izvajati poskuse še na živalih. Rezultate triletne raziskave bodo predstavili na prvem mednarodnem kongresu komplementarne in alternativne medicine, ki bo potekal od 26. do 28. februarja v Singapurju. Kongresa naj bi se udeležilo prek 500 strokovnjakov in zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo tako z vzhodno kot z zahodno medicino.

Vir: www.dnevnik.si

Verniki po vsem svetu lahko Sveto pismo prebirajo že v 422 jezikih. Biblija tako ostaja najbolj pogosto prevajana knjiga na svetu, je danes v Stuttgartu sporočila Nemška biblijska družba.

Lani se je številnim prevodom celotnega Svetega pisma priključilo še osem novih, med drugim v jeziku iraqw, ki ga govorijo v Tanzaniji, in v jeziku sgaw, ki je v uporabi v Mjanmaru. Za kristjane v Etiopiji je zdaj na razpolago tudi prevod v jezik gumuz.

Odlomke iz Biblije pa je moč po novem prebirati v skupaj kar 2377 različnih jezikih; lani "le" v 2355 jezikih.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je po svetu v uporabi kakšnih 6500 jezikov.

Vir: www.dnevnik.si

Ustvarjanje od 12.2 do 20.2
Piše: Aleš Pevc

V ponedeljek me je poklical Lojze, da smo objavili nek njegov članek na gape.org, kjer je Gape svoje čase objavljal same odlične prispevke. Kot sem razumel, ga on nikoli ni dal na net?
Ups, sem si mislil, Gape ga je preskeniral, sedaj pa bo postalo malce bolj zabavno. Skoraj sem že zapadel v razlago o tem, da je bil članek verjetno zares dober in pomemben, da ga je objavil … in tako naprej.
A se je kaj hitro izkazalo, da je gospod zelo vesel tega dejstva in da si v bistvu želi, da objavimo še kakšen njegov prispevek.
Branje njegovih spisov, kot mi je predstavil svoje trikratno potovanje v Izrael, pa bo verjetno nadvse zanimivo, ampak o tem bomo lahko več prebrali zelo kmalu.

Silvo me je poklical v torek, prebral je moj prvi dnevnik, v katerem sem zapisal, da si želimo ustvariti rubriko za drugačen svet, ki bo govorila o dobrih zgledih v Sloveniji in svetu, kakšno idejo pa bomo tudi sami dodali. Govorila sva predvem o Indigo otrocih.
Zares me veseli, da lahko spoznavam ljudi, ki so pripravljeni nekaj naredit in da to nato skupaj tudi ustvarimo. V bistvu je bila želja spoznati podobne entuziaste, zaljubljene v delovanje dobrih stvari in dati te stavri tudi ostalim tista stvar, zaradi katere smo ustvarili forum in Pozitivke.

V torek zjutraj sem se končno lotil tega, kar sem obljubil in sem napisal svoj prvi resen oglas, da iščemo novega soustvarjalca v skupini Sonce. Vodjo spletne trgovine. Na odziv bomo počakali do konca drugega tedna, potem pa se bomo dobili z vsemi, ki so oglas začutili v sebi.

Zeusov kip je ena izmed dveh mojstrovin Grškega kiparja Fidija (druga je kip boginje Atene na akropoli), ki jo je, okoli leta 450 pr.n.š., zgradil v ogromnem templju - v davnem mestu Olimpiji; na zahodni obali današnje Grčije, približno 150 km zahodno od Aten.

Nastal je iz potrebe po modernejšem kipu. Moč Grčije je neizmerno rasla in njeni prebivalci so menili, da že obstoječi - enostavni templji zgrajeni po dorskem stilu, ne zadostujejo več. O videzu Zeusa in njegovega templja danes ne vemo prav veliko. Vse kar vemo so le sklepanja do katerih so pripeljali davni zapisi. Po teh zapisih naj bi Zeusov kip v višino meril nekaj več kot 12 metrov (približno tako velik je bil, kot današnja štirinadstropna stavba). Upodobljen je bil v sedečem položaju, z nagrbančenim čelom (legende pripovedujejo, da bi se naj, kadar je imel Zeus nagrbančeno čelo, stresel ves Olimp). V desni roki naj bi držal kip boginje zmage - Nike, v levi roki pa SCEPTER, na vrhu katerega naj bi se nahajal orel. Narejen je bil iz ebenovine in slonove kosti ter bogato okrašen z dragulji in zlatom, njegova gradnja pa naj bi trajala kar 8 let. Še bolj impresiven, od kipa samega, pa naj bi bil njegov prestol; narejen iz belega marmorja, v katerega so bili vrezani liki različnih grških bogov. Sodeč po izračunih naj bi se nahajal na zahodnem delu templja.

Piše: Marja Turniški

- če se z veseljem, ker prihaja dan, vstaneš iz tople postelje, sploh zdaj pozimi

- če te nič ne razjezi, ker ne čutiš te potrebe

- če si srečen, ker si lahko odrežeš kos kruha

- če ti ne gre na živce, ker je prava ljubezen že oddana in se pri tem zaveš, da si sam sebi največja ljubezen

- če najdeš ljubezen in jo sprejmeš z vsem slabim in dobrim, ker jo ljubiš, četudi si želiš več

- če ti predstavlja skupno življenje smisel zavesti o sreči, ljubezni in odgovornosti do sebe

- če te ne spodnesejo v sovraštvo celo takšni ljudje, kot so pedofili in do njih čutiš sočutje

- če se nikdar ne obremenjuješ, ker zaupaš v najvišje dobro

- če se zavedaš, da je vse narobe v bistvu lahko tudi prav

- če opaziš vse kot eno, od vijolice do najhujšega mraza

- če nimaš žetona za trolo, pa greš še rajši z biciklom, čeravno te zebe, ker moraš biti tam

Ana s starčkom je prišla na pravi kraj, kjer je ležal zakopan zaklad z zlatniki sredi divjine, v staji, v katero že dolgo ni stopila pastirska noga. Zavedala se je, da je nastopil trenutek, da začne odkopavati označeno mesto s plamenom, ki se je pokazal prav tam, kjer leži zaklad. V kamniti staji je prižgala oljenko, ki je mrlikala in napolnjevala prostor z migljajočimi se sencami, ki so se premikale v njenem soju. Ana se je sklonila, pokleknila na kolena in z desno roko je začela odmikati in odmetavati kamenje. Starček je dihal zasoplo, šibila so se mu kolena in v glavi mu je omotično šumelo. Nič ni rekel, le gledal je Ano, ki je vedno globlje segala z roko in odmetavala kamenje in zemljo na kup. Ani se je zdel zrak okoli nje nekoliko prašen in zadušljiv, pozorna je bila na sleherni šum, kri ji je razbijala v glavi od razburjenja in pričakovanja. Svoje neukročene moči je podvojila in kup ob njej se je večal, ko je ob medli svetlobi zagledala leseno površino. Bila je skrinja. Odmetala je nekaj zemlje, se starčku tiho zasmejala in starček jo je potrepljal po rami. Pomagal ji je potegniti skrinjo iz jame, škrtnil je majhno zapiralo in Ana je odprla skrinjo.

V skrinji se je zasvetilo polno raznolikih zlatih kovancev. Ana in starček sta si delila začudenje mehko smehljajoča, deloma ganjena od presenečenja. Največ je bilo zlatih dukatov, ki so jih ročno kovali in gravirali v lastni kovnici v Ogleju in pozneje še na valjčni kovnici na vodni pogon. Poleg oglejskih dukatov je bilo v skrinji tudi polno beneških dukatov, težkih srebrnih polgoldinarjev ter guldnov. V skrinji se je zalesketal zlati nakit, okrašen z diamanti, rubini, briljanti in smaragdi. Starček se je blago in dobrotljivo smejal. Čutil se je ponosnega in srečnega, da je izpolnil želje Bele dame iz devinskega gradu. Ana je nad vsem tem bogastvom osupnila. Vidno utrujeni in hkrati osvobajajoče nasmejani, so se ji ob spominu na Bartolomeja in svojo mater, ki jo je kruti vitez vrgel v prepad devinskega gradu, zaiskrile oči. S starcem sta se pogledala in razumela sta drug drugega, da je to bogastvo treba hitro naložiti in oditi s tega kraja, da jih sledi konjev v travi ne bi izdale. Ana je zrla v starčka tako milo in zahvaljujoče, da je razumel, da je s svojim poštenjem in dobrohotnostjo naredil zanjo res nekaj velikega. V bistvu je starček premogel tisto človeško lastnost, ki jo pri človeku tako iščemo in jo s hvaležnostjo in dobroto vračamo nazaj.

I.

Tisoč idej sem imela v glavi. Kaj naj počnem, pa je bilo vprašanje. Lahko pokličem koga na kavo, rišem, pišem, berem, gledam tv,… Nič ne bom počela, sem se odločila. Naj pride samo do mene. Naj mi pove strast srca. Torej sem se ulegla in počela nič.

Spij kozarec vina, daj muziko na glas in uživaj, mi je prišepnil glas iz notranjosti. Zasmejala sem se, saj sem pričakovala nekaj zelo drugačnega od tega. Ok,. sem rekla, pa naj bo. Prav zanima me, kaj bo to prineslo, sem pomislila. Nalila sem si vino, ugasnila vse luči in prižgala svečo. Muziko na glas, ja, kako mi je pasalo.

Čustva mi je prinesla glasba, čustva za spustit. Preteklost. Najprej je moj notranji fantek postal fant. Plesala sem z njim. Nenavadno je bilo to zame. Moja moška energija je v podobi lepega fanta stala pred mano in vedela sem, da sem (tudi) to jaz. Natanko takšna bi bila v tem trenutku, če bi imela moško telo. Mmm, ja , takšna bi bila. Plesala sem z njim in pozabila vse ostalo. Solze so tekle, smejala sem se – istočasno.

Njegov obraz so zamenjali drugi moški, ki so mi v tem življenju veliko pomenili. Plesala sem z njimi. Spustila sem bolečino na plano, da, bolelo je. Vzemi Gaja, vzemi, sem kričala v sebi. Vzemi navezanosti, vzemi pripetost. In svojo energijo hočem nazaj! Naj se vrne v moje telo, sem izbrala, naj se moja moč, ki sem jo tolikokrat predala, vrne domov. Zdaj sem razumela zakaj vino… Na to, da se lahko smejim in jokam hkrati, sem se že navadila, tokrat pa sem zraven še ploskala, plesala z ljudmi, ki jih nihče drug ne bi videl ob meni, s svojo senco (na steni), smeh je bil glasen in jok tudi, pa še vzkliki so bili vmes. Še dobro, da me nihče ni videl…

Povzel: Matjaž Lesjak

Kadar se tvoje zavedanje usmeri navzven, se pojavita um in svet. Kadar se usmeri navznoter, spoznaš svoj lastni izvor in se vrneš domov v Bivanje.

Nihče nima eksluzivne posesti nad Bivanjem. To je tvoja resničnost in ti je takoj dostopna v obliki občutja. Je najgloblja plast tvojega bitja in je neuničljiva. Spoznaš jo lahko, ko je um utišan.

Pridobiti zavest Bivanja in ostati v njem je razsvetlenje. Razsvetlenje ni neko nadnaravno stanje, ampak je tvoje naravno stanje enosti z Bivanjem.

Nesposobnost občutiti to enost povzroči iluzijo ločitve, sebe začneš dojemati kot izoliran košček. Pojavi se strah.

Identificiraš se s svojim umom, ki proizvaja prisilne misli. Biti nesposoben prenehati misliti, je strašna odvisnost. Ker vsi trpijo za isto boleznijo, mislimo da je to normalno. Ta mentalni hrup ti preprečuje, da bi našel realnost notranjega miru in vsepovezanosti.

Um uporablja Tebe. Instrument je prevzel oblast.

Dobra novica je, da se lahko osvobodiš svojega uma in s tem se začne tvoje osvobajanje. Poslušaj glas v svoji glavi tako pogosto kot le moreš. Posebej bodi pozoren na ponavljajoče se misli. Postani priča dogajanju. Samo poslušaj in ne sodi. Spoznal boš, da ti poslušaš misli. Misli tako hitro izgubijo svojo moč in usahnejo.

Težko sem zlogovala besede,
ki sem se jih učila izgovarjati
z dejanji, ki pomenijo tihoto
in ne potrebujejo odvečnih glasov.

Papir je lahko ovekovečen z zlogi,
ki pomenijo znamenja
domišljave igre duha
z zagoni preroške vzvišenosti
o pomenih, o katerih bi lahko
pisali široke razprave in knjige.

CIVILNA POBUDA

Država nas je veliko slovenskih državljanov, ne samo občane in ljudi s samostojnimi poklici, ampak, tako kaže po posvetu z vodilnimi davčnimi svetovalci v Republiki Sloveniji (da, tudi oni ne vedo, kaj mora kdo narediti in da ne bo čez nekaj mesecev v davčnem prekršku), tudi lastnike in zaposlene v s. p., k. d. in d. o. o., d.n.o. , spravila v nemogoč položaj. Na DURS (ta je del državnega aparata in država MORA ne samo pobirati davke in od davkoplačevalcev terjati kar je cesarjevega, ampak za državljane predvsem tudi poskrbeti!) ne dajo 100 % odgovorov in ne jamčijo za to, kar rečejo in posamezniki ne vemo, kaj naj
naredimo, da pridemo do svojih z ustavo zagotovljenih pravic.

Ne oporekamo temu, da plačujemo davke in druge prispevke, ki smo jih zavezani plačevati, oporekamo pa temu, da država godljo zakuha (v tem trenutku sploh ni pomembno, kdo jo je pripravil in v državnem zboru potrdil) in je ne zna PRAVOČASNO in PRIMERNO rešiti. Skupimo jo državljanke in državljani Republike Slovenije.

V Ustavi Republike Slovenije 66. člen pravi: (varstvo dela) Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
Kaj točno pomenijo VSI členi ustave in katere pravice imamo?

Da bi dobili vse relevantne odgovore, dajemo CIVILNO POBUDO, da se združimo vsi posamezniki, državljani Republike Slovenije, ki so nas spremembe zakona o dohodnini spravile v nemogoč položaj in smo iz svojega žepa pripravljeni prispevati 10.000 tolarjev za najem odvetniške hiše, ki naj preuči položaj in tudi ukrepa.
Tako v Sloveniji kot v Evropi. Potrebnih je najmanj 100 podpisov. Pošljite naprej.

Svoj podpis pošljite na naslov: oropalisonas@yahoo.ie

Na seznam dodajte svoje ime in priimek ter E-naslov. Ko bomo prejeli dovolj podpisov, vas bomo obvestili o nadaljnjem poteku te akcije.

Pobudniki civilne pobude:
1. Maruša Penzeš (marusa.penzes@burda.si)
2. Ninča Dobrin (ninca.dobrin@burda.si)
3. Borut Omerzel (borut.omerzel@siol.com)

Na sliki: Prvi vegetarijanci so živeli v sožitju z vsemi živalmi.

Moris Hoblaj (diplomirani teolog in sociolog, pisec cerkveno kritičnih člankov) je rojen v Štrukovcu pri Čakovcu na Hrvaškem. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, študij filozofije – teologije in sociologije pa v Zagrebu in Münchnu. Danes živi v okolici Würzburga ter se ukvarja s proizvodnjo vegetarijanske hrane. V prostem času piše cerkveno kritične članke za časopise. Iz Cerkve je namreč izstopil kot teolog – učitelj verouka, ker je prišel do zaključka, da je Katoliška cerkev s svojo hierarhično – absolutistično ureditvijo in s svojo okorelim dogmatskim naukom daleč od tega, kar je učil Jezus iz Nazareta. Po njegovih besedah se da iz biblije jasno ugotoviti, da je bil Jezus iz Nazareta demokrat in pacifist in da ga je zaradi njegovega nauka tedanja duhovniška kasta preganjala s pomočjo oblasti in ga na koncu razpela na križ. »Mislim, da bi se Jezusu iz Nazareta to zgodilo tudi danes, če bi se pojavil npr. v Vatikanu in zahteval to, kar piše v Bibliji, namreč da spoštujemo samo enega Svetega Očeta, ki je na nebu ali da ljudje nehajo klati in jesti živali,« pravi naš sogovornik.

Ali je Bog s peto božjo zapovedjo: »Ne ubijaj!« imel v mislih samo ljudi ali tudi živali? Težko si je namreč predstavljati Jezusa, ki napeljuje ljudstvo h klanju in mučenju živali!
Bog je popoln in če reče »ne ubijaj«, misli s tem vse, kar živi in občuti. Ta zapoved namreč zajema vse, kar se giblje v življenjski moči – tako ljudi, kot tudi živali, v širšem smislu pa tudi rastline. Da Bog ne želi, da ubijamo živali, nam je oznanil po svojih prerokih. Tako na primer najdemo zapisano pri Izaiji: »Kdor ubije vola je tako, kot da je ubil človeka.« Zanimivo je, da katoliška cerkev ne spoštuje tega dela biblije, pač pa je za klanje živali in proti vegetarijancem. V srednjem veku, v času inkvizicije, je celo preganjala in pobijala vse verske skupnosti, pri katerih je bilo vegetarijanstvo del njihovega verskega prepričanja, npr. manihejce, katare, bogumile in še mnoge druge. Znano je, da so pripadniki teh skupnosti iz prepričanja in spoštovanja Življenja v živalih nasprotovali vsakemu mučenju in uživanju živali.

Hrepeniš,
hrepeniš po trenutku,
ki zapiše se v tvoje srce.
Hrepeniš,
hrepeniš za lep pogled,
ki srce ti ogreje,
ogreje ti telo,
ki za vedno,
grelo te bo!

Hrepeniš!
Hrepeniš po soncu,
ki nekje globoko v tebi,
sončni žarek sveti,
tako kot luč da dnevu življenje,
ti sveti vsaki dan,
ti da luč življenja,
in mesec,
in občutek,
da ti je dobro,
da nisi več sam!

Pravkar sem odkrila novo glasbo hrepenenja,
ki v vsakem bitju šumi svoje barvne odtenke,
govori svoj jezik in pripoveduje svojo zgodbo.
Iz razprostorjenih soban slišim glasove godala
in slišim valovanje zvokov iz starožitnega vodnjaka.
Razsrediščen prostor v meni raste, priča o praznoti
in mi omogoči srečanje s svobodo.
Za rameni se poslavlja preživeli čas osvobajajoč
me možnosti, ki so zapustile mojo staro zavest.
Medtem klečim na klečalniku z osupljivim spoznanjem,
da bolj kot podrejam besedne drobce sebi,
večjo svobodo mi darujejo te dušne drobtine.

Oh, ta neskončna knjiga ad infinitum, ki mi govori
v narečju mojega vesoljnega telesa, ki mu pripadam
v besedah zlatega prhu, v glasovih galaktičnih sprial,
nikoli postarana, večno mlada z jezikovno inštrumetacijo
razkazovanja fotosinteze v zelenih listih in drevesih,
zasejenih v koreninah, ki iščejo pot ozdravitve
skoz popkovino prihodnosti v pozabljenih tleh.

Vsaki dan
in to čisto vsaki dan,
se ti zgodi nekaj
lepega.

Vprašanje ni zdaj;

Ali je to res,
ali to mogoče ni res?

Vprašanje je samo;

Ali si ti to priznaš?

Ali si?

Čisto potiho...
Da te noben ne sliši...
Bo več kot dovolj.

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, že šesto leto pripravlja praznovanje ob Mednarodnem dnevu mladih prostovoljk in prostovoljcev, ki ga praznujemo 15 aprila. Praznovanje tega dne je namenjeno promociji prostovoljnega dela mladih, osveščanju javnosti o aktivnostih, ki jih mladi prostovoljno izvajajo in zahvali prostovoljkam in prostovoljcem za vse ure, dobro volj in energijo, ki so jih namenili prostovoljni pomoči.

V letošnjem letu smo praznovanje razširili v Festival prostovoljstva mladih. Že lansko leto se je prireditev na prostem izkazala za uspešno, na ta način se namreč lahko skupno predstavimo širši javnosti. Zato vabimotudi vas, da se nam pridružite ter aktivno sodelujete pri snovanju in realizaciji programa, ali s svojo prisotnostjo prispevate k čim številčnejši udeležbi na samem festivalu.

Festival prostovoljstva mladih bo potekal en teden. Otvorili ga bomo v četrtek, 14.aprila s skupnim praznovanjem, ki bo potekalo v Ljubljani na Dvornem trgu. V dopoldanskem času bomo pripravili delavnice za prostovoljke in prostovoljce. Delavnice, namenjene dodatnemu usposabljanju prostovoljk in prostovoljcev, bomo izvajale različne organizacije, lahko na različnih lokacijah v Ljubljani. Vabljeni k sodelovanju.

Piše:Miran

To kar je v človeku notranje, ne more nikoli umreti, tako je ustvarjen vsak človek, zato lahko veruje v Boga in Ga ljubi. Tako se poveže z Njim s pomočjo notranje vere in ljubezni, a združiti se z Bogom, pomeni živeti večno.

Znotraj nas živi duhovni človek; zunanji-vidni je tisti, s čimer dela vse kar pripada veri in ljubezni. Notranje je to kar je duhovno, a zunanje je to kar imenujemo telo, ki je urejeno za koristne namene v zunanjem svetu; to telo odvržemo, ko umremo...Notranje, ki se imenuje duh , je zgrajeno za koristne namene v duhovnem svetu in ta duh nikoli ne umre. To notranje je potem dober duh in angel, kadar je bil človek za časa življenja na zemlji dober, a hudi-zli duh, če je bil človek v tem svetu pokvarjen in hudoben!

Človeški duh se po smrti fizičnega telesa pojavi v duhovnem svetu v človeški obliki (na oni strani se bomo zopet prepoznali), prav v takšni, kot je bil za časa življenja na zemlji. Prav tako uživa, sposobnost vida, sluha, govora in občutkov kot je to v tem svetu. Ohrani tudi vse sposobnosti mišljenja, hotenja in delovanja kot za časa življenja na tem svetu. Fizično telo zapusti, ko umre in ga nikoli več ne prevzame.