Čisto lepo in toplo sem se čutila
med starimi knjigami
in negovanimi iluzijami,
da imam tla pod nogami,
streho nad glavo in posteljo
in da sreča steguje roko
velikodušno proti meni.

Čisto lepo in toplo sem se čutila
med pridušno belino marjetic,
med poduhovljenim cvetenjem trate
in domišlijsko predstavo o ljubezni luči,
ki me obredno spreminja v travno bilko,
usmerjeno h kreposti svoje rasti.

Ko se je srce umaknilo k počitku
in ko sem pred vrati pustila razum,
so ideje pognale korenine
in skozi okno sem zagledala
vzneseno tavajoče zelno kraljestvo.
Tedaj sem vstopila v odločilni trenutek
z zanesenjaštvom duhovnih brezizhodnosti,
z eksistenco življenja obdarjena
in rojena z žetvijo sreče v svojih rokah.

Sloveniji je pri starih politikih vse bolj prisoten balkanski način izsiljenega reševanja namišljenih problemov. Eden izmed takih je ustvarjanje problema manjšin. Jasno nam mora biti, da pravice lahko uživamo le če izpolnjujemo v zakonu zapisane pogoje ali mednarodne standarde. Vtis pa imam, da bi nekateri politiki radi pravice raztegovali kot elastiko. Ne zavedajo pa se, da ima tudi elastika kot zakon svoje meje raztezanja. Ko se jih prestopi enostavno poči.

Vsekakor bi si stari politiki morali razjasniti kaj sploh manjšina je in kdaj skupini pripadajo manjšinske pravice. Splošno znano je, da je manjšina skupina ljudi, ki je ob določanju meje ostala izven matičnega naroda. Takšni manjšini sta pri nas italijanska in madžarska. To je tudi zapisano v ustavi. V ustavi je zapisana tudi posebna pravica romske skupnosti katere pravice se uredijo z zakonom.

Zato so vse zahteve po priznavanju novih manjšin brez osnove saj v Sloveniji ni več nobene avtohtone skupine ljudi, ki bi ostala ob delitvi meje zunaj svojega matičnega naroda . Posebej je treba poudariti, da živijo pri nas skupine ekonomskih emigrantov, ki v nobenem primeru niso upravičene do manjšinskih pravic. Poleg tega, da ekonomski emigranti niso avtohtoni narod, so večinoma tudi dvojni državljani. Že zgolj zaradi tega dejstva je njihova zahteva po priznanju manjšine neupravičena. Nikjer na svetu nimajo ekonomski emigranti manjšinskih pravic. Če temu dejstvu dodamo še, da precejšnje število ljudi, ki zahtevajo manjšinske pravice nima urejenega niti statusa je zadeva vse prej kot smešna.

Ko se bomo naučili sprejeti pekel,
takrat bomo v nebesih.

Pregovor

Imaš idejo, ki te preganja celo v sanjah? Idejo, ki se ti zdi tako udarna, da za hip pomisliš, kaj bi se zgodilo, če bi jo lahko prebudil v resničnost. Te obenem muči kup različnih vprašanj, a nanje ne znaš odgovoriti. Veš, kaj želiš z idejo doseči, pa ne veš točno kako?
Potem je zate - TiPovej!

TiPovej! je projekt Urada RS za mladino, ki mladim med 15 in 30 letom pomaga, da svoje ideje uresničijo, jih spremenijo v konkretne akcije in dejanja. TiPovej! mladim pomaga naredite prve korake pri uresničevanju njihovih idej. TiPovej! ne razlikuje med majhnimi, velikimi, drznimi, odbitimi ali celo nerazumljenimi idejami, temveč prisega na idejno čistost in vero v boljši svet.

Kako se lahko pridružiš veliki idejalistični družini TiPovej!? Tako, da svojo idejo prijaviš TiPovej!u in se udeležiš ene izmed delavnic, ki bodo tokom leta potekale po različnih krajih Slovenije. Tako kot se je je lani udeležila ena izmed novopečenih idejalistk. Miša. Tista Miša iz Lendave, ki je na podlagi znanj, osvojenih na delavnici, izdelala svoj plan uspeha za lastno gledališko igro. Kandidirala in pridobila tudi začetna zagonska sredstva. In danes, po skoraj enem letu, se je izkazalo, da je bila njena ideja tudi zelo podjetna. Miša se namreč lahko pohvali, da sta s soigralko, s preko 40 gostovanji po Sloveniji, precej okrepili tudi svoje študentske žepe. TiPovej! je bil torej odlična izhodiščna točka za njun osebni uspeh.

Iranske oblasti so prvič v zgodovini ženskam dovolile ogled nogometne tekme na stadionu v Isfahanu v osrednjem delu države, poroča iranska tiskovna agencija Irna. Agencija navaja, da se bo tekme azijske lige prvakov med domačim Sapahanom Isfahanom in sirijskim klubom Al Vahda udeležilo petnajst žensk, ki se profesionalno ukvarjajo z nogometom.

Ženske bodo ločene od ostalih navijačev, med tekmo pa jim ne bo smel pristopiti nihče. Udeležba žensk na nogometnih tekmah je bila v Iranu doslej strogo prepovedana iz "moralnih razlogov".

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 5: POSKRBI ZASE dec04

Vse poglej drugače - ker je drugače; toliko plasti pogleda je. Ko se pogledaš v ogledalo, vidiš samo eno svojo plast. Zapri oči pred ogledalom, globoko vdihni, potem pa poglej vanj, vendar ne neposredno v podobo, ampak v nedirektne podobe. Začela boš videti nove stvari, mogoče otroški obraz.
Kar vidiš v ogledalu, je nedvomno tvoj odraz, pa tudi odraz tega, kar drugi vidijo, saj projiciraš svojo energijo, ki je v bistvu iz tvojih sistemov prepričanj.
Okolici pošiljaš energijo svojih prepričanj . Potem ti en dan rečejo, kako utrujena si videti, da se staraš in drugi dan, kako pomlajena si. Dobesedno se spreminjaš iz dneva v dan.

Poglej si svoje oznake - kako se meriš, kako ocenjuješ svoj napredek.
Včasih se ocenjuješ skozi mentalno jasnost, ki je oznaka tvoje človeškosti, uma in sebe. Ampak jasnost, ki si jo poznala, mora iti - spusti jo, da bo prišla nova vrsta inteligence. Možgani v resnici umirajo, star način procesiranja info skozi um bo dal prostor božanski inteligenci. Oboje ni primerljivo, ne gre za višji ali močnejši um, ampak za drugo razumevanje, za drug operativni sistem. Star, dualističen in arhaičen sistem te zapušča, tvoje oznake pa pravijo, da se moraš držati starih načinov mišljenja in stare jasnosti. Drugače poglej! Spremeni oznake ! Um daje pot božanski inteligenci, ki ni samo v možganih, ampak tudi drugje in to priteguje v realnost. Vse to začenja delovati in nekateri že doživljate prehode, nova razumevanja, prebliske. Včasih si dosti pred časom, vendar zate deluje. Zato poglej, kako se meriš in ocenuješ, na novo poglej in ovrednoti . Zelo zelo hitro se spreminjaš. Ko se držiš starih oznak, je to težko razumeti.

Razlika med modrecem
in bedakom je neznatna.
Modrec ve,
da je razum le orodje,
bedak pa tega ne.
Modrec iz srca
vibracijsko deluje,
bedak pa,
v svoj razumski »prav«,
kar naprej vse prepričuje.


stojči Stojan Svet

Piše: Borislav Kosi - Eckhart

Ob vsej tej medijski – in sploh – evforiji v zvezi s smrtjo papeža si človek ne more kaj, da ne bi o vsem skupaj napisal svojega mnenja. Konec koncev ne živimo v talibansko-katoliški državi, ampak v demokratični Sloveniji in mi bo kritiko mogoče celo kdo objavil.

Torej, katoliška cerkev je zame predstavnica duhovniške kaste par excelence, ki se v imenu Kristusa bori proti Kristusu. Zlato tele, okoli katerega pleše katoliška cerkev –predvsem njen vrh – se imenuje moč, denar,oblast. Je totalitarna organizacija, ki je drugače misleče likvidirala še vse do 19. stoletja in to v imenu Kristusa, ki je učil nesebično ljubezen do tako imenovanih »sovražnikov«. V danes poznani zgodovini je ni organizacije, ki bi povzročila več zločinov kot katoliška cerkev. Komunistični manipulatorji in zločinci so le bled odsev svojega vatikanskega vzora. To, da takratni papež ni obsodil ne fašizma, ne nacionalsocializma, je tipično.

Da je po 2. svetovni vojni Vatikan pomagal pobegniti množici nacionalsocialističnih zločincev, kaže na sámo notranjo naravo katoliške cerkve, ki je vsekakor totalitarna. Enako privlači enako! Zato pri Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve vedno znova opozarjamo na nezdružljivost diktatorskih temeljev katoliške cerkve (ideoloških in praktičnih) z demokratično slovensko ustavo. Če katoliška cerkev danes ne kuri več grmad z ženskami in drugače mislečimi, je to samo zato, ker se je duh časa spremenil in tega ne more več. Bi pa še kako rada. Zadnja grmada je zagorela v Španiji, ne tako daleč nazaj, okoli l. 1840, v Prešernovem času torej. Sužnje je katoliška duhovščina imela še v novem veku, da tlačanov sploh ne omenjamo. Danes je to gospodarski megakoncern, ki ima svoje tipalke po vsem svetu, v vseh gospodarskih vejah. V 50 – ih letih 20. st. so imeli takoj za ZDA največje zlate rezerve na svetu. Danes so te po velikosti najverjetneje na 1.mestu.

Eredika-prekrasno roso si rodila,
poglej kako jo je zemlja poljubila.
Vse reke in ljudi, vsako skalo in potoke,
vse v objemu si zadržala.

Eredika-prekrasna vila si, ki čuvaš
čas, posvečaš nas,
da smo zaželjeni, da je zemlja naša lepa,
ki nas boža in kaže pot spoznanja,
kaj vse človek v tem času obeta.

Eredika-ti kažeš ljudem, da je narava
naša zavetnica in pokažeš se
kot rojenica otrokom spoznanja na poti
ljubečnosti, da najde pot odrešenih misli
v srcu spoznanja.

Eredika-vila, ki celiš rane, človek se uči in
modruje in z leti v njem je uk,
ki nosi spoznanje ljubezni,
ki uči ljudi v duhu časa spoznanja modrosti.

PESMI ZDRAVIJO RANE ZA VSE LJUDI
IN OTROKE V VZGLEDU MIRU IN V PESMI
MEDITACIJE RIŠEJO SEBE SKOZI VILO OTROŠTVA.

Piše: Miran Zupančič

1. Sprejmi to bolezen: Spomni se, da je vse od Boga, da je Bog dopustil tebi to bolezen. To je prvo.

2. Zahvali se Bogu za to bolezen: Zahvaliti se za to bolezen. »Hvala Ti, Gospod ker sem dobil to bolezen. Vendar ne misliti pri tem na bolezen, ampak na to kar pride izza tega. Če ti Bog daje neko bolezen, potem je to za nekaj sigurno dobro. On hoče iz nas narediti nekaj dobrega, in kasneje ko se to zgodi, umakne to bolezen.

3. Zahtevati zdravje: »Bog, zahtevam da me ozdraviš!«

4. Izreci: »Duh bolezni odidi od mene, jaz sem otrok božji!«

5. V primeru, da to točke štiri bolezen ne izgine, prosi nekoga, ki to pozna, da v molitvi zaprosi za tvojo ozdravitev.

Sprejemanje bolezni ali težke situacije.
Če sprejemamo dobro od Boga, moramo sprejeti tudi zlo. Nevarno je, če hočemo vse videti samo z lepše strani. S tem hočemo pobegniti pred realnostjo. Ko sprejmemo bolezen ali težko situacijo, se mu zahvaljujemo za svoj primer, ne proti njemu. Ne želimo se izogniti težavam, pač pa nam Jezus Kristus kaže pot, da jih premagamo.Sprejetje bolezni s čistim srcem pomeni, da moramo Bogu pustiti, da očisti naša srca nečistih motivov in skritih načrtov. Doživeti moramo umiranje v sebi, da bi lahko spet ozdraveli in zaživeli v Kristusu, z novim umom in duhom.

Share International - Obvestilo za medije, marec 2005

Revija Share International že mnoga leta objavlja redne članke Mojstra modrosti. Daleč od tega, da bi bil nedostopen ali nerazumljiv, Mojster pogosto naslavlja neposredne težave, s katerimi se sooča človeštvo. Njegov zadnji članek "Konec korupcije" obravnava endemično korupcijo, ki je danes prisotna na vseh družbenih ravneh, v smislu preseganja te starodavne situacije ugotavlja, da je klučnega pomena razvoj medsebojnega zaupanja; Mojster nam v svojem članku tudi nakaže edino pot za doseganja tega cilja.

Konec korupcije

Narodi vse bolj in bolj pričenjajo spoznavati, z vso resnostjo jemati in se ukvarjati s starodavnim problemom - s korupcijo. V nekaterih delih sveta je korupcija že stoletja način življenja. Koristila je le nekaterim, seveda na račun mnogih. Že neskončna stoletja skorumpirani voditelji in močni politiki bogatijo na račun davkov, ki jih vsiljujejo svojim podrejenim in prebivalstvu. V sodobnem času velika podjetja na Zahodu na veliko ponarejajo poslovne knjige, na Vzhodu pa je samo po sebi umevno, da je za vsako transakcijo potrebno nekoga 'podmazati'. Korupcija je endemična in v nekaterih družbah sega od predsednika pa vse do policije in športa. Korupcija pri volitvah je neobrzdana tudi v državah, ki naj bi bile predane svobodi in demokraciji, kot se je očitno pokazalo na nedavnih volitvah. Takšne skorumpirane vlade izdajajo svoje ljudstvo in tako predajo iz rok svojo pravico do vladanja.

Zaupanje
Ali je sredi takšne korupcije mogoče zgraditi zaupanje, brez katerega je prihodnost človeštva resnično klavrna? Brez zaupanja je pravičnejša delitev svetovnih virov le prazno upanje. Brez zaupanja nikdar ne bodo sprejete odločitve na svetovni ravni, ki so potrebne za ohranitev našega planetarnega doma. Brez blagoslovljenega in dobrodejnega zaupanja bo človeštvo zapravilo svojo pravico do gospodarjenja s planetom Zemljo in bo za eone samo sebi preprečilo nadaljnjo evolucijo.
Tako bi bilo in zato se mora človeštvo resno in brez odlašanja lotiti odpravljanja korozivnega vpliva korupcije na vsak družbeni sloj, na vsak kotiček in vsako votlino našega planetarnega življenja.

Če kupujemo hrano iz konvencionalnega kmetijstva, podpiramo uničevanje planeta

Leta 1995 je na še dandanes nerazvitem, za mnoge zapostavljenem Kozjanskem, skupina posameznikov v vasi Planinca kupila dve dolga leta zapuščeni, 18 ha veliki domačiji in začela izvajati projekt naravovarstvenega kmetovanja. Njihov miroljuben pristop do gojenja kultur je v zadnjih letih postal tako znan, da domačijo Planinca obiskujejo ljudje iz celega sveta, med njimi tudi veliko strokovnjakov ter doktorjev. Več o njihovem delu smo se pogovorili s Klavdijem in Alojzijo.

Zakaj ste se odločili za drugačen način življenja?
Alojzija: Utesnjeni, nezadovoljni v betonskem utripu življenja, smo se odločili za radikalno spremembo podjetništva v kmetijstvu. Začutili smo potrebo po višji kvaliteti življenja in to smo v polni meri udejanjili na tem lepem koščku naše dežele. Preden smo se preselili semkaj, je bilo tu divje odlagališče smeti, vendar smo pošteno zavihali rokave in dobesedno iz smetišča ustvarili raj. Domačijo smo uredili v obliki naravnega parka. Ob gradnji nismo žrtvovali niti enega drevesa. Ko človek dojame, da je Največja Modrost biti učenec Matere Narave in da v njej samo gostuje, je dosegel smisel svojega bivanja na zemlji. Mati Narava je najmodrejši, večni učitelj. Vsak človek bi moral postati njen spoštljiv učenec, se ravnati po njenih Modrostih. Tako bi bil v celoti preskrbljen. Tudi kmet bi moral postati gospod in ne hlapec sistemu. To je izkušnja življenja na Planinci.

Agencija Republike Slovenije za okolje je v imenu države dovolila izjemen odstrel mladiča rjavega medveda, ki naj bi se, po navedbi agencije, pojavljal na območju vasi Rob v občini Velike Lašče. Razlog za odstrel mladiča naj bi bil ta, da je njegova mama dvakrat povzročila premoženjsko škodo lastniku čebeljnaka in to, da se je celotna družina, ki šteje še enega mladiča, večkrat pojavila v omenjeni vasi. Strokovnjaki Zavoda za gozdove menijo, da zaradi zadrževanja medvedke v bližini naselij obstaja nevarnost napada na ljudi in zato je potrebno ubiti enega mladiča.

Društvo meni, da je odločitev agencije nesprejemljiva.

Nerazumljivo je, zakaj je potrebno ubiti mladiča, če se je poleg matere pojavljal v bližini naselij? Iz odločbe agencije ni razvidno, da bi koga napadel ali storil žalega komur koli. Zakaj ubiti mladiča, če ni povzročal nobene škode, saj naj bi tako imenovano škodo naredila njegova mati? Komu je mladič nevaren? Kdo bo imel od uboja te živali korist? Kakšen lovec s trofejo? Očitno mladič odgovarja za ravnanja svoje mame in bo njena ravnanja plačal s svojim življenjem. Ali ni to logika kamene dobe?

V ljubljanskem parku Zvezda so se danes odprli jubilejni 10. slovenski dnevi knjige, ki se bodo sklenili na svetovni dan knjige, 23. aprila. Nekateri založniki na svojih stojnicah obljubljajo tudi do 80-odstotni popust.

Slovenski dnevi knjige so postali stalnica v slovenskem kulturnem prostoru, saj s prvo desetletko upravičujejo svoj namen in smoter. Natančnih podatkov o tem, koliko so Dnevi knjige v tem času pripomogli k večji bralni kulturi Slovencev, nimamo, a vse večja gneča med stojnicami, ki jih letos zaseda rekordno število založnikov, dokazuje, da posel cveti, ob tem ko se bralna kultura krepi.

In kakšne novosti prinašajo jubilejni Dnevi knjige? Med drugim se jih bomo zapomnili tudi po nagradi za najboljšo kratko zgodbo, ki jo bosta v vrednosti 250 tisoč tolarjev prvič ob tej priložnosti podelila Sodobnost in Društvo slovenskih pisateljev. Kratke zgodbe so v času hitrega tempa postale modna muha, tista najbolj zaželena literarna oblika, ki se hitro bere, a kljub temu ohranja svojo literarno vrednost.

Prvi papež 21. stoletja je Joseph Ratzinger, Nemec, rojen 1927. leta in dosedanji predstojnik zelo pomembne kongregacije za nauk vere, naslednice inkvizicije. Za svoje novo ime si je izbral Benedikt XVI..Velja za izrazito konservativnega in vplivnega kardinala. Kardinali elektorji so danes v Vatikanu na konklavu v četrtem krogu izvolili novega papeža, saj se je iz dimnika na Sikstinski kapeli ob 17.49 pokadil bel dim, deset minut kasneje pa so zazvonili tudi zvonovi bazilike svetega Petra in tako potrdili izvolitev 264. naslednika apostola Petra in prvega papeže v novem tisočletju, poročajo tuje tiskovne agencije.

Novoizvoljeni papež se je na balkonu vatikanske bazilike pojavil 45 minut po dimu iz kapele. Oblečen je v papeška oblačila in je vernikom pred baziliko podelil blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu. Na Trgu svetega Petra je novega papeža dočakalo več tisoč vernikov, ki vzklikajo "Naj živi papež". 78-letni papež je v nagovoru množico na Trgu sv. Petra prosil, naj molijo za njegov pontifikat, nato pa je podelil blagoslov Urbi et orbi. Novico o izvolitvi je sporočil prvi kardinal diakon Jorge Arturo.

Piše: Dr. Meta Povž

Večini je neznano, da pri nas živijo ribe, ki se selijo po rekah na krajše ali daljše razdalje. Med ribiči najbolj znana dolgoprogašica je podust z več kakor 100 km dolgimi selitvami, manj jih ve, da se selijo tudi jezi in ogrice. Ampak po Savi nič več. Brestaniški in brežiški ribiči vedo povedati, da se vsako pomlad od leta 1981, ko je bil zgrajen jez za JE Krško, zbirajo jate rib pod jezom in iščejo tisočletja staro pot na drstišča v zgornje tokove Save. Vendar prehoda ni. Pri ohranjanju ribjih selitvenih poti na Savi smo popolnoma odpovedali. Na vseh ravneh - od političnih in ekonomskih do strokovnih.

Graditev hidroelektrarn je povezana z vrsto posegov v vodni in obvodni prostor. Visoke pregrade in obsežna zajezitvena jezera dokončno spreminjajo vodni prostor na zajezenem območju, pa tudi na več kilometrih vodotoka nad in pod pregrado do neznanih razsežnosti. Ena najbolj dramatičnih posledic takoj po zajezitvi je prekinitev selitvenih poti rib na drstišča in na pasišča, zaradi česar je v Evropi med 200 avtohtonimi vrstami 12 resno ogroženih in 16 prizadetih vrst. Za omilitev posledic so ljudje že davno našli rešitve v obliki ribjih pomagal - ribjih stez, dvigal, obhodnih kanalov itd., ki omogočajo ribam nemotene selitve. Začelo se je najprej v tistih delih sveta, kjer je bilo gospodarstvo odvisno od ribolova in teh selitev. Marsikje prepozno. Ribe so zaradi pretrganih selitvenih poti izginile in gospodarstvo je propadlo.

Žival: čudovito bitje iz Božje roke..
Naučiti se razumeti živali

Vsaka žival zase je čudovito bitje iz Božje roke – Bog jo daje, da bi mi, ljudje, spet našli enost, ki je zakon življenja.
Obnašanje živali ustreza temu, kar lovci prikazujejo kot svoje strokovno znanje ali kar izražajo v svoji lovski latinščini samo tako dolgo, dokler živali lovijo, gonijo, pitajo, streljajo, na okruten način koljejo kot klavno živino in jih vam, dragi potrošnik, lepo zapakirane ponudijo za „žrtje“.

Naučiti se moramo živali razumeti. Šele tedaj zače- njamo spoznavati sami sebe kot bitje Boga. Vsaka živalska vrsta ima svojo razvojno stopnjo, kar bi jaz imenovala stanje zavesti. Vsaka razvojna stopnja oz. stanje zavesti ima v naravi ustrezno govorico.
Pri živalih obstaja zelo veliko različnih stopenj zavesti. Živali zraka imajo npr. čisto drugačno stopnjo zavesti kot živali vodá. Živali v vodah imajo spet čisto drugačno stanje zavesti kot živali v gozdovih, na poljih in v njih in kot živali puščav ali živali v džungli. In vendar se med seboj razumejo, ker so njihovi glasovi in toni odsevi slik, ki se nato odprejo v zavesti drugih živali. Te vidijo in vohajo slike v sebi. Prenos slik vsebin zavesti je duhovni potek in zato neodvisen od prostorske oddaljenosti.

Govorico živali lahko človek zazna samo s srcem - ne s fizičnim srcem, temveč s srcem duše, s pradnom vse biti, s stvariteljsko močjo, ki jo imenujemo tudi jedro bitja. Govorica srca duše je govorica enosti.
Živali niso bitja padca kot so to ljudje. Odzivajo se ustrezno svojemu stanju zavesti, razen če človek poseže v njihovo življenje, kar se pogosto dogaja. Zaradi tega živali do človeka nimajo ravno harmoničnega odnosa. Gozdne živali se npr. poženejo v beg, ko zagledajo člo- veka. Zaradi strahu pred človekom so včasih napadalne. Živali v človeku vidijo sovražnika, lovca, ki jim ne prina- ša nič drugega kot smrt.

Papež Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra, ki je leta 1978 postal prvi Slovan na tem položaju, se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah. Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike, ukvarjal se je z gledališčem in literaturo, v prvih letih druge svetovne vojne pa se je odločil, da bo postal duhovnik.

Po končanem bogoslovju v tajnem semenišču je Wojtyla odšel na nadaljevanje študija v Rim, učil se je tuje jezike in se nato z doktorsko disertacijo vrnil v domovino. Opravljal je duhovniško službo in bil univerzitetni profesor v Krakovu in Lublinu. Leta 1958 je postal krakovski pomožni škof, leta 1964 nadškof in leta 1967 tudi kardinal. Za papeža rimskokatoliške cerkve, po 456 letih prvega, ki ni bil Italijan, so ga izvolili 16. oktobra 1978.

Papeževo pastoralno delo
Pastoralno delo papeža Janeza Pavla II., ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi Cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovno-moralnim razmeram ter v začetku tretjega tisočletja potrebo po novi evangelizaciji, se izraža tudi na številnih, skupno 104 apostolskih potovanjih po državah vsega sveta. Nazadnje je avgusta lani obiskal znano romarsko središče Lurd v Franciji.

Dvakrat je obiskal Slovenijo
Slovenijo je Janez Pavel II. v času svojega pontifikata obiskal dvakrat, prvič maja 1996, ko je med tridnevnim obiskom daroval svete maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.

Pozdravljeni!

Obveščmo vas, da Timeless center zapiramo. Vsi, ki imate še darilne bone, karte ali ostale obiske za izkoristit, jih lahko porabite do 20.07.2007. Do takrat bo center odprt med 17.00 do 21.00 uro od ponedeljka do petka, lahko pa tudi izven delovnika s predhodno rezervacijo na telefon 01 565 44 75. Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in razumevanje.

ZALEBDIMO V NOVO DOŽIVETJE
Komora za lebdenje

Vsi si želimo zdravo telo, da lahko živimo polno življenje. Ni vse samo zdrava prehrana, tudi naše misli si je potrebno sprostiti. Slogan - zdrav duh v zdravem človeku je v zadnjem času začel rasti s posebnim zanimanjem.Vsi potrebujemo spremembe, tudi takšne, ki govorijo skozi nas. Doživetje nečesa novega ni samo stvar dobre izbire duhovne delavnice ali raznovrstnih potovanj, tudi naš duh potrebuje pustolovščino popolnoma samo zase.

Zamisli si tako udobno ležanje na vodi, da preprosto lebdiš. Lebdenje omogoča nasičena raztopina-Epsomova sol, kjer se pojavi efekt Mrtvega morja, tekočina, ki nas drži na površini. Zrak je topel in kroži, voda pa plitka (samo 25 cm visoko). Četudi ne znaš plavati je lebdenje tako enostavno, kot kopanje v kadi. V ta prijeten in oseben pokrit bazen je možno vstopiti samo s pritiskom na gumb.Odprejo se vrata, vstopiš, si prižgeš lučko, se zlekneš, poslušaš glasbo in se lahkotno prepustiš. Sčasoma lučka ugasne, če pa želiš, si jo lahko ponovno prižgeš. Sedaj ležiš v »sanjski postelji«, ki je ne moreš primerjati z nobeno vodno posteljo tako nenavadno fantastična je, ker ne čutiš nobene podlage. Odnese te in v mislih lahko potuješ kamor hočeš in kako daleč si zaželiš. Kaj se ti lahko zgodi na tem enournem potovanju si ne moreš niti predstavljati dokler ne preizkusiš. Vsakič doživljaš drugačno izkušnjo, ne glede na to kolikokrat si v tem pokritem bazenu že bil.

Kaj se dogaja v t.i. komori za lebdenje?

Na letošnjem Salonu novosti, ta je potekal od 6. do 10. aprila v Ženevi, se je med 738 sodelujočimi inovatorji iz 42 držav uspešno predstavilo tudi pet slovenskih novosti, slovenski inovatorji pa so pobrali precej nagrad. Največ priznanj je dobila medicinska novost podjetja MO-GY iz Kamnika, ki je prejelo dve najvišji možni nagradi za metodo zgodnjega odkrivanja raka na dojki (BreastScan). Podjetje je namreč osvojilo zlato medaljo s posebno pohvalo strokovne žirije in posebno nagrado za najboljšo novost s področja medicine v letu 2005, so sporočili iz zastopstva inovatorjev na sejmu.

Tudi drugi slovenski inovatorji - vsi so se edini na sejmu predstavljali na lastne stroške, saj pri državnih institucijah niso naleteli na razumevanje in pomoč - so bili uspešni. Tako je zlato medaljo mednarodne žirije za lesarstvo prejel samostojni podjetnik, izumitelj in inovator Anton Govže iz Zapotoka pri Ribnici. Izumitelj in inovator Franc Birtič iz podjetja Ikor-B iz Šujice je prejel srebrno medaljo, prav tako Slavko Medimurec. Bronasto medaljo mednarodne žirije za gradbeništvo pa je prejel mladi inovator Janko Ziherl iz Šentruperta.

www. dnevnik.si

Pozno jeseni
se učitelj lokostrelstva
odpravi s skupino svojih učencev v naravo.
Ustavijo se in učitelj po vrsti sprašuje učence kaj vidijo.

Prvi reče, da vidi oblake v taki in taki podobi,
zasnežene gore,
hribe s smrekovimi gozdovi,
preorana polja,
travnike in sadovnjake.

Učenci bolj, ali manj ponavljajo zgodbo prvega učenca,
dokler ne pride vprašanje do zadnjega učenca.

Ta učenec odgovori eno samo besedo:

»Jabolko«

Učenci se zasmejijo,
učitelj pa tega učenca pred vsemi pohvali,
kajti res tja so prišli z enim samim razlogom,
da sklatijo s puščicami izstreljenimi iz svojih lokov
tisto eno in edino jabolko,
ki je ostalo na enem samem drevesu v sadovnjaku.

Kaj misliš kateri učenec ga je zadel?

Tisti človek,

ki zna istočasno odgovoriti

na neskončnost v končnosti

in na končnost v neskončnosti,

je zdrav človek v pravem pomenu

besede.

Pavla Drakslar iz Kokrice pri Kranju je bila še pred petimi leti z eno nogo že v mrliški vežici, kajti pestile so jo hude in dolgotrajne bolezenske težave, ob katerih so bili tudi zdravniki nemočni. Toda v najhujši stiski je dobila v roke neko zdravstveno knjigo o presni prehrani, ki ji je drastično spremenila življenje. Danes je 74 letna upokojenka polna vitalnosti in življenja, najlepši kompliment pa ji poklonijo znanci in prijatelji, ki pravijo, da je videti vsako leto mlajša.

Zakaj ste se odločili za presno prehranjevanje?
Celo življenje so me pestile številne bolezni. Imela sem visok krvni pritisk, velike težave z zaprtjem, preveliko telesno težo, nespečnostjo, tesnobo in občasnim zastojem srca, največjo stisko pa so mi povzročali živci in hude bolečine v želodcu. Kar štirideset let sem jemala tablete proti bolečinam v želodcu, vendar je bilo iz leta v leto samo še slabše. Po vseh teh letih napačnega zdravljenja se mi je pojavila rana na želodcu in dvanajstniku in dr. Baudek mi rekel: »Imate dve možnosti, ali vam bo počil želodec ali pa boste dobili raka!« Svetoval mi je, da v tem stanju ne smem jesti nič svežega sadja in zelenjave.

Ste upoštevali njegov nasvet?
Ne. V tistih dneh sem dosegla najnižjo točko zdravja v svojem življenju in začela sem razmišljati, da bi morala sama prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Celo življenje sem doživljala kalvarijo, toda sedaj v pokoju, ko bi lahko vsaj malo lažje zadihala, pa bom šla v mrliško vežico. Ne, sem si rekla. Nočem še umreti. Odločila sem se za življenje. Odločitev, da si povrnem zdravje, je sprožila cel kup »naključnih« dogodkov, ki so mi pomagali ozdraveti. Od neke prijateljice sem dobila knjigo Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!, ki mi je za vedno spremenila življenje. Prebrala sem samo nekaj strani, vsebina je bila tako logična, da sem se tisti trenutek nepreklicno odločila za presno prehranjevanje. To je bilo pred petimi leti.