Tiranija časa
Pismo dragim evropskim prijateljem!
Dandanes ni lahko biti Američan (oz. prebivalec ZDA). Seveda obstajajo ljudje, ki nam zavidajo velike hiše, gromozanske avtomobile in obilno porabo. Še vedno imamo največji bruto družbeni proizvod. To je dobra novica (če lahko požrešnost označimo kot dobro novico). In sedaj slaba novica. Vpleteni smo v nepopularno vojno, ki so nam jo prodali skozi laži in zavajanje. Oviti smo v strah pred novimi terorističnimi napadi in za to žrtvujemo lastne svoboščine. Krvavimo v Iraku in službena mesta se selijo v Kitajsko in Indijo. Naši voditelji niti nočejo podpisati Kijotskega sporazuma o klimatskih spremembah.

Izgubili smo spoštovanje do sovražnikov in zaveznikov tudi. Imamo največjo razliko med bogatimi in revnimi med vsemi industrijskimi državami, najnižjo življensko dobo in najslabše zdravje (čeprav plačujemo daleč največ na prebivalca za zdravstvo kot katera koli druga država), najvišjo stopnjo kriminala in ljudi v zaporu, in še in še bi lahko našteval.
Ampak omeniti moram še eno stvar: prebivalci ZDA smo deloholiki industrijskega sveta. V povprečju delamo na leto 350 ur več kot vi Evropejci. To je 9 polnih delovnih tednov na leto, vsako leto.

Na deževni planoti neodžejanih duš
puščoba starosti izteguje vratove
in roke suhljadi iz trupa zemlje štrle.
V votlem dnu bobneče in ječaje
med pokanjem vej se listje grmadi,
v vrtačah in breznih ležijo kupi suhljadi.
Gora poje in veter žvižga v daljavi.

Med sesedanjem uglaslih snopov rasti
zamirajo skoz divjino človeški koraki,
starožitni demon skrit strmi človeku v oči,
v zoženih zrkljih ima skrite pasti.

Bučijo gore, spopada se bes, skale vali,
obstane na grudih nemirno kamenje tu doli.
Ob drhtenju listja, zlomljene veje in razklano drevo
s priprtim pogledom bedi in starca motri.
Med štrcilji, ob agoniji mravlje se starec ustavi,
oblečen v belo obleko med oblaki peloda
s palico v roki zamahne in reče:
"Jaro žitišče sem varoval tu doli!"

Čeprav sin pride in gre v desetih minutah,
pusti za seboj vrtinec svežega zraka.

Pam Brown

Na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih je lani diplomiralo 14.888 študentov, do tega 5892 moških in 8996 žensk, je zapisano na spletni strani Statističnega urada republike Slovenije. Pri tem gre levji delež na račun diplomantov visokošolskih zavodov, ki jih je bilo lani 11.608, medtem ko je na na višjih strokovnih šolah diplomiralo 1829 študentov.

Na ljubljanski univerzi je sicer lani diplomiralo 8419 študentov, na mariborski 3651 študentov, Univerza na Primorskem je imela 341 diplomantov, medtem ko je na samostojnih visokošolskih zavodih diplomiralo 648 študentov. Od 13.059 diplomantov na univerzah in visokošolskih zavodih pa je podiplomski študij dokončalo 1451 podiplomskih študentov.

Kot je še zapisano na spletni strani statističnega urada, je namen statističnega raziskovanja števila diplomantov omenjenih šol in zavodov pridobiti osnovne podatke o diplomantih v tekočem koledarskem letu. Gre za podatke o njihovem številu, starosti, spolu, trajanju njihovega študija, zaposlitvi in nekatere druge podatke.
www.dnevnik.si

...bil je večer, ki se je že počasi prevešal v noč. Spet ta prekleta noč! Bala sem se noči. Teme. Ko vsi spijo in si sam s sabo...Ko te lastne misli ovijejo v črnino in te vabijo v brezno tihe negotovosti vase in strahu, ki se preveša v paniko. Pogledovala sem skozi okno in poskušala zaspati... Razmišljala sem o knjigi, ki sem jo ravnokar prebrala, o celestinski prerokbi, o knjigi, ki mi je ponujala čisto drugačen pogled na svet in na vse, kar je kdajkoli obstajalo, kar obstaja in vse, kar bo nekoč obstajalo.

Ponujala mi je roko... zaprla sem oči in sprejela energijo, ki me je vabila k sebi...Dihanje je postalo enakomerno in sproščeno, pred očmi je bila lepa - pozitivna tema. Naenkrat so se pred očmi začeli vrteti prebliski, ki jih še nisem doživela. Slike, ki jih moje oči še niso uzrle. To preprosto vem. Drevo z dvema krošnjama, veter, ki podi oblake z neskončno hitrostjo, obrazi, ki se poljubljajo, med njimi pa žari sonce,... najlepši pa je bil občutek... doživela sem ga le za trenutek, a je bil tako spokojen, večen in stopljen z enostjo vsega, kar obstaja, da si ga bom za vedno zapomnila...

...zdaj me ni več strah teme... in zdaj gledam na svet z drugačnimi očmi...

Na spletnih straneh Duhovne univerze www.cdk.si/du/ se odzivamo na različna vprašanja, ki so naslovljena na nas. Eno izmed njih, ki je zelo aktualno, objavljamo tudi tukaj.

VPRAŠANJE

Ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne se pojavljajo dileme glede vloge partizanov in domobrancev v njej. Ker to zelo razdvaja Slovenski narod in v tem vidim tudi duhovni nacionalni problem, me zanima, kaj o tem meni Duhovna univerza.

ODGOVOR:

Slovenski narod je lahko upravičeno ponosen na partizanski boj in NOB. To je bila epopeja naroda, ki se je golorok uprl takrat najmočnejšemu vojaškemu stroju, ki je mlel vse pred seboj in podjarmil Evropo.

Partizanski upor je herojstvo, pred katerim se lahko samo priklonimo. Težko si predstavljamo to narodovo samozavest, uporniškega duha in vero v svobodo ter socialno pravični svet. Ljudje so šli v gozdove, slabo oboroženi, slabo oblečeni, tudi bosi, večinoma so živeli pod milim nebom, lačni, premrzli, izpostavljeni vsem težkim vremenskim razmeram, nenehno ogroženi in v nevarnosti. Utrujeni in neprespani, pogosto na pohodih, premikih. In ob vsem tem so grizli v sovražnika, ga napadali, mu prizadejali izgube. To niso bile izurjene, dobro hranjene enote, na toplem v vojašnicah, z vso vojaško podporo in logistiko. In vendar so se ljudje uprli organizirani vojski ter s krvavimi žrtvami zmagali. Izborili so sebi in nam pravico do svoje države, najprej kot republike, nato kot samostojne države.

Sejemski dogodek poletja
Celjski sejem Altermed

Na sejmu se bodo na razstavno prodajnih prostorih predstavili:
- pridelovalci zdrave prehrane in zdravilnih zelišč
- zdravilci
- zeliščarji
- svetovalci za duhovno rast
- izdelki za izboljšanje zdravja
- zdrava ležišča, naravna kozmetika, založbe…

Na Altermedu boste našli tako ideje za ohranjanje zdravja kot rešitve marsikatere težave današnjega časa na naraven način!

Poleg predstavitev na razstavnih prostorih bodo v posebnih dvoranah potekale tudi podrobnejše predstavitve izdelkov in storitev – razpored bo 14 dni pred začetkom sejma na spletnih straneh www.ce-sejem.si, www.altermed.org (PREDSTAVITVE IZDELKOV IN STORITEV SO VŠTETE V VSTOPNINO!)

Kje je Lepota?

Lepota je v Soncu,
Ki zjutraj nežno poljubi moje veke.

Lepota je v Dežju,
Ki iz mene izpira tegobe minulega dne.

Lepota je v Oblakih,
Ki mi dajejo Senco.

Lepota je v Luni in Zvezdah,
Ki osvetljujejo nočno nebo.

A vendar…

Lepota je skrita za sencami Strahu,
Pred katerimi bežim iz dneva v dan.

Lepota je v Meni in je v Vsem…

Želim si te, čeprav te imam,
hočem te, čeprav te ne poznam,
ljubim te, ker ljubiti te znam,
čutim te, saj te v sebi imam.

Kot eno sem jaz, a vseeno del tebe,
ti si celota, a vseeno del mene.
Oba sva kot delčka kot kaplji v morje,
velika v srcu a majhna v vesolju.

Zemlja ni tvoja, ne moja,
ampak je kraj,
kjer se srečamo
in odidemo brez vrnitve.

18.5. Jan Rapoša, kreativni direktor podjetja Parsek, je s projektom »Povratne biološke informacije pri vzgojnem razvedrilu«, kjer povezuje izobraževalni potencial računalniških iger z nosljivim (ang.: wearable) računalnikom, kandidat za prestižno nagrado natečaja Index. Za najboljši projekt na temo »Oblikovanja za izboljšanje kakovosti življenja« bodo letos podelili pet nagrad v skupni vrednosti 500.000 evrov. Na idejo nadgraditve računalniških iger je Rapoša prišel, ko ga preproste računalniške in video igrice niso več navduševale. Začel je iskati načine, kaj bi bilo treba igricam dodati, da bi postale spet zanimive. Domislil se je, da bi za igranje uporabil lastno telo in biološke informacije, ki bi jih računalnik zaznal.

Izkazalo se je, da bi na tak način lahko pomagal ljudem z določenimi boleznimi. Zdravljenje s povratnimi biološkimi informacijami se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju različnih bolezni, najpogosteje pri zdravljenju astme pri otrocih. Jan Rapoša si je zdravljenje z video igricami zamislil tako, da ima igralec na sebi pritrjena tipala, ki merijo srčni utrip in hitrost dihanja.

Ko človek začne zaznavati duha v vsem,
potem ne zaznava več vsega,
ampak zaznava le še duha.

In kakšno je sporočilo tega vseprisotnega duha?

Tišina resnice.

Tišina resnice, je danes moj odgovor svetu.

Tišina resnice, ki je ne zna preglasiti noben slon,
pa čeprav zna skakati po eni nogi.

Tišina resnice, ki jo ne more preglasiti nobena vojna,
pa čeprav se vam zdijo to zelo hladnokrvne besede.

Gre za tisto tišino resnice, ki ne pripada temu svetu,
pa čeprav je ves svet narejen iz nje.

Naj za vedno poplavi trnje znotraj mojega srca

in zaceli vse notranje rane,

je bila moja prošnja

in ena pesem sama.

Vsaka potka pelje v Rim


Brez dvoma obstaja ogromno dobrih in verodostojnih metod in tehnik za doseganje takih in drugačnih izkušenj. Isto je s tehnikami, katerih cilj je samospoznaje, razsvetljenje, stanje enosti. In prav je tako.
V tem prispevku pa se bom omejil na predstavitev formata Intenziva Razsvetljenja (IR) , katerega edini cilj je izkustvo Razsvetljenja, naše dokončne Narave.

Sam format IR je bil prvič uporabljen daljnega l. 1968. Od tedaj je s pomočjo te tehnike na deset tisoče ljudi po vsem svetu močno pospešilo svoj duhovni razvoj. Sam format IR je namreč sestavljen tako, da omogoča udeležencem popolni »odklop« od vseh stvari v njihovih življenjih in istočasno nudi dobro strukturo (pravila, urnik, tehnika IR) za tridnevno intenzivno delo izključno na sebi in iskanju izkustva dokončne Resnice.

Po svetu in tudi pri nas se sicer pojavljajo kloni originalnega formata IR v obliki krajših dvodnevnih in celo v enodnevnih delavnicah, katere vodijo neusposobljeni in nekompetentni »mojstri« Intenzivov. Slišim, da mnogi še sami ne razumejo tehnike, strukture intenziva ter vsega tega seveda ne znajo razložiti udeležencem/kam. Teorijsko in približno poznavanje formata IR vsekakor še zdaleč ni dovolj za uspešno vodenje Intenziva in primerno podporo udeležencem/kam za intenzivno pot proti najvišjemu cilju.

Najbolj pogosta vprašanja v Feng Shui, na mojih predavanjih, delavnicah in na forumu v preteklih letih, so bila zelo zanimiva in sledeča:

11. Tudi jaz bi imela eno vprašanje, namreč pred hišo imamo eno veliko cimpreso staro okrog 35 let...raste pri vhodu v hišo, smer JZ...a bi jo bilo potrebno podreti?
Kajti, kar nekaj časa mislim, da bi jo bilo potrebno odstranit.

- Dobre in ispravne so tvoje misli, da bi jo bilo potrebno odstraniti.
Qi energija z neskončno potrpežljivostjo "čaka" na tvojo končno odločitev in akcijo!
Pogumno in čim prej jo požagaj.
Vaši odnosi so ogroženi zaradi stare cimprese in bodočnost je negotova, ker Feniks ne more poleteti, kot tudi vsa ostala področja življenja, ki jih je po Feng Shui vsega skupaj osem.

12. Hojla Mirza...naj ti še jaz postavim eno vprašanje...kaj pa v gozdu kjer rastejo smreke, ali so tudi škodljive?...nekateri se naslonijo in objamejo smreko...katero drevo naj objamemo v gozdu?...hvala

- V GOZDU naj bo lepa smreka, kjer je njen pravi "dom", po Kreatorjevi volji!

...Njegova volja, ne moja, naj se zgodi",

je rekel čudoviti Mojster pred 2.000 leti.
Človek, ta homo sapiens, tudi dandanašnji naj jo obišče vsak dan!!

Tudi sam odidem v gozd, k smreki, se naslonim in jo občudujem, obožujem in ponižno prosim, da me napolni s svojo čudovito energijo.
In jo tudi prosim naj me obdaja s svojim prelepim, zdravilnim in dišečim vonjem.

Budim se, budim!
Večer me omamlja.
Budim se, budim!
Se Luna Poslavlja.

Budim se sama,
v rumeni temi.
Z zaprtimi očmi,
zrem na dno oceana.

Budim se, ko nikogar ni,
reke ustavljam..
in jih poganjam..

Budim se, budim!
Si sama oči pomanem!
Budim se, krepim,
Sama vstanem.

Budim se sama!
Sama se zjutraj objamem.
Sama si oči pomanem..
Ker sem pač taka.. in ker sem... popolnoma sama

Če smo pripravljeni z zaupanjem bivati na naši zemlji, se začne skozi nas pretakati silovita moč.

To življenjsko moč sem pred leti videl delovati sredi strašnega opustošenja, na izsušenih in nerodovitnih tleh kamboškega begunskega taborišča, ki sem ga obiskal, da bi pomagal beguncem. Kamboški holokavst je običajno preživel le del družine in vsak je dobil kočico iz trstičja, široko nekaj več kot meter, dolgo malce manj kot dva metra in visoko približno poldrugi meter, ter majhno zaplato zemlje, ki ni merila več kot kvadratni meter.

Že po nekaj mesecih taboriščnega življenja so skoraj vsi ljudje na zaplati ob kočici zasadili vrt. Nekateri so pridelali dve ali tri buče, drugi so gojili fižolovo sadiko ali kako drugo zelenjavo. Rastline so bile skrbno negovane, podpirale so jih paličice iz trstike. Vitice fižola so se vzpenjale okrog palice in naprej po strehi koče.

Religija je tisočletna
trgovina megle,
v kateri njeni predstavniki,
Eskimom prodajajo
"sneg in led",
malo južnejšim prodajajo
"dež in oblake"
tistim v tropskih krajih,
pa seveda
"sonce in sončne viharje".
Za odpustke
za njihove grehe,
hočejo božji namestniki imeti,
zgolj in samo
njihovo premoženje.

stojči Stojan Svet

Čutim zoro v duši,
čutim prihajanje jutra.
Vse bliže in bliže.
Lahko bi celo rekel strastno.
Polno samega življenja, ki se razkriva.

In že sama misel na Božansko je prijetna,
poživlja in spominja.
Vzhaja, radost vzhaja.

Iz najtemnejših globin prihaja svetloba.
Sije, razžarja. Božansko, ljubezen…
Sij, ljubezen, in spremeni me!
Naredi me za orodje Božanskega!

Aktivisti mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace so davi za nekaj časa zasedli jedrsko elektrarno v nizozemskem Borsseleju. Akcija naj bi bila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa znamenje protesta proti nadaljnjemu delovanju edine nuklearke na Nizozemskem.

"Hoteli smo pokazati, kako majhna je varnost tovrstnih objektov," je po prostovoljnem umiku iz elektrarne po navedbah dpa dejala ena od protestnic.

Nizozemska vlada je že privolila, da bodo elektrarno v Borsseleju zaprli do leta 2013, vendar se je pristojni državni sekretar zavzel za podaljšanje delovanja nuklearke, ker naj bi bilo njeno zaprtje predrago, še navaja dpa.
www.dnevnik.si

Vse je hrana.

Sanskrtski pregovor

Ljudje smo kot reka. Tam daleč v hribih se začne naše življenje z rojstvom, drobcena in nebogljena, kot izvir čiste vode, nedolžno gledamo na svet. V prvih letih se spuščamo po strminah, brez strahu premagujemo višino, nič nam ni nemogoče, smo prožni in poskočni. Kot vihrav potoček preko skal se podimo za dogodivščinami dneva. Nič nas ne ustavi. Ne vemo zakaj in kako, saj se o tem sploh ne sprašujemo. Živimo to kar smo.

Sčasoma pa se naučimo prvih spretnosti, postanemo učljivi, ubogljivi in začnemo ustvarjati v lastnem svetu. Začnemo opazovati okolico, breg našega potovanja, ribe, hiše in naenkrat se nam zdi, kot da smo se že vse naučili, kot da vse vemo.

Takrat se zamislimo in ugotovimo:
To je čudovit kraj, kar tukaj bi ostal.
Saj znaš, saj lahko, ti nežno in vabljivo šepeče glas v tebi, saj zmoreš, to moraš poskusiti.
Ker te nese tok naprej, si zmoreš postaviti prvo pregrado, da bi zaustavil svoje potovanje, da bi obstala na mestu te lepote. Vendar ker je vode zmeraj več, moraš dodajati vedno nove pregrade, nove podpore, dokler pred tabo ne nastane utrjen zid, tvoja stvaritev. Od časa do časa se ozreš še na lepote, ki so te včasih tako razveseljevale, vendar ti ta tvoj zid jemlje vedno več časa. Potrebno je vlagati vedno več napora, da bi ostal na tem mestu.

Vprašanje je, ali je moški z bujnimi lasmi lepši od moškega s plešo, ali je ženska z idealno postavo manekenke lepša od bolj okrogle in nasmejane vrstnice. Ali je potrebno, da si moški zaradi lepote operativno premeščajo vsadke las na svojo plešo ali da si ženska operativno zmanjša nos, odpravi podbradek ali poveča dojke s silikonom, ali da se ženska prepusti takšnim shujševalnim kuram in operativnim posegom, ki ogrožajo njeno zdravje? To so vprašanja, ki postajajo za današnji čas aktualna, ker navidezni vtis lepega, postaja tržno blago. Človek na nek način trguje s svojim telesom, s svojim izgledom in s samim seboj.

Človek išče lepoto v človekovem površnem zaznavanju in ne v človeku in stvareh samih. Ta posebna lastnost dojemanja lepega temelji na ugodju in neugodju. Lepo vzbuja ugodje, grdo neugodje. Živimo v dobi estetskega hedonizma, ko nam igled stvari narekuje vsebine. Vešče umetelno narejen lep izgled obraza pri kozmetičarki, ki se ga moški ne upa niti dotakniti, kaj šele objeti in poljubiti, naj bi bil lepši od naravnega. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je umetno lepo hkrati tudi nujno dobro. Tudi ko se človek zaljubi, najprej vidi lepo telo in seje vanj lepe misli, ne da bi vedel kaj v tem telesu je, kakšna duša v njem prebiva. Naslednja stopnja ljubezni, ko spoznamo in nas navduši telesna lepota je odkrivanje lepote duše, ki ima večjo vrednost kot lepota telesa. Lepota telesa kaj hitro izgubi svoj lesk in čar, če človeku manjka lepota duše.

V razvoju človeštva krmari okus po lepem svojo pot in išče estetiko v sorazmerjih vidnega in pogosto pri tem zanemarja iskanje lepote globlje občutenega. Vidni lepoti je današnji človek prisodil zelo visoko mesto v zmoti, da je vidna lepota pomočnica rojstvu dobrote in dobrega značaja.

Piše: Majda Ortan

3.
Besede so tekle. Dogodki so si sledili in slike so vstajale in se vračale med spomine. Otroštvo, mladost, poroka, diploma, materinstvo, služba, hiša, denar, ločitev, selitev, uspeh, padec. Govorila mu je o praznini, ki jo je gnala vselej drugam, osami, kazni, krivdi, ranah, strahu, boju, upiranju, begu, iskanju nečesa, kar bi še imelo kak smisel, namen..
Stari konj jo je poslušal molče. Ko je končala, se je stisnila k njemu in začutila, da ji je njegova toplota ogrela srce.

»Razumel sem, da si bila zaposlena z reševanjem,« je naposled spregovoril. »Že ko sem iskala svojo pravljico, sem bila odločena, da bom spreminjala stvari, ki se mi ne zdijo poštene. Hotela sem spreminjati, hotela sem, da bi ljudje opazili, kaj je potrebno spremeniti. Pri tem sem jim želela pomagati. Veliko sem naredila zanje in zelo sem se trudila. Še več, borila sem se, vseskozi! Morala bi vendar uspeti, se ti ne zdi?« je povedala Sanja.

»Reševati in delovati modro, ni eno in isto!« je odvrnil konj. »Kadar rešuješ stvari, se ne zmoreš ustaviti, da bi se vprašal - zakaj? Tako nimaš časa za odgovor o tem, kako bi bilo delovanje optimalno.Tako se odrečeš izbiri, resnici in namenu. Reševanje izhaja iz prepričanja, da je lahko vse izgubljeno in da je rešitev mogoča le s skrajnim naporom, bojem, ki ga drugi niso zmožni opraviti zase. Naloga tako postane tvoja in z njo odgovornost - za druge. V tem se skriva past. Vsi ostali se naenkrat zdijo strahopetni, nezmožni, nepripravljeni pomagati. Od tu izvira občutek, da moramo vse opraviti sami. A ljudje se pogosto kažejo take, da stvari opravljamo namesto njih. Zelo pogumen moraš biti, da narediš samo tisto, kar je resnično potrebno, in zelo moder, da prepoznaš, kaj je res treba narediti.«