Danes je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil mednarodni dan biotske raznovrsnosti v spomin na začetek veljavnosti Konvencije o biološki raznovrsnosti po 30. ratifikaciji leta 1993, v Sloveniji pa ga obeležujemo od leta 1996.

Letošnji mednarodni dan biotske raznovrstnosti je posvečen temi Zagotoviti življenje v spreminjajočem se svetu. Svet se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Rast prebivalstva in nenehno večanje porabe pomenita velik pritisk na biotsko raznovrstnost.

Letošnja tema nas zato opozarja, da poleg tega, da nam narava omogoča fizične pogoje za življenje, nam prav biotska raznovrstnost pomaga pri premagovanju in omilitvi pritiskov, ki jih v naravo prinašajo vse te spremembe, so sporočili z ministrstva za okolje.

V okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti je v letošnjem letu izšla tudi študija z naslovom Pregled ekosistemov na prehodu tisočletja, ki je lahko eno od izhodišč, kako zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti in vzpostaviti uravnotežen odnos med rabo biotske pestrosti in dobrobitjo človeka.


Evropska unija je v preteklih letih sprejela več pomembnih dokumentov, ki podpirajo izvajanje Konvencije o biotski raznovrstnosti na ravni cele Evrope. V Kijevu so na peti konferenci okoljskih ministrov maja 2003 ministri podpisali deklaracijo za zmanjšanjem upadanja biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010. Na konferenci o biotski raznovrstnosti v EU v irskem Malahideu pa so bili maja lani oblikovani prednostni cilji za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti.

Na sestanku Sveta za okolje EU junija lani je bila podprta pobuda Countdown 2010, katere cilj je, da vse evropske vlade sprejmejo potrebne aktivnosti za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010. Vabljene so vse vladne in nevladne organizacije ter organizacije zasebnega sektorja, ki so ali odgovorne ali pripravljene sprejeti obveznosti za uresničenje tega cilja, da se pridružijo zavezništvu Countdown 2010.

Prav zavarovana in varovana območja narave so tista, ki lahko bistveno pripomorejo k upadanju biotske pestrosti, saj so skladno s Konvencijo o biološki raznovrstnosti osnovni način in-situ varstva in temelj vseh aktivnosti.

V zadnjih 20 letih se je število in površina zavarovanih območij v svetovnem merilu povečala za trikrat - na današnjih več kot 100.000 območij, ki obsegajo 12 odstotkov Zemlje. Pri tem je zavarovan manj kot odstotek morske površine, ki predstavlja tri četrtine našega planeta.

Tudi v evropskem merilu se je število zavarovanih območij od leta 1970 bistveno povečalo. Tako je v državah članicah EU skoraj 600 različnih kategorij zavarovanja in več kot 42.000 zavarovanih območij. Posebno mesto v evropski zakonodaji ima ekološko omrežje območij, potrebnih za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov v EU, omrežje Natura 2000. Ta območja tako pokrivajo že 15 odstotkov evropskega ozemlja.

Slovenija ima trenutno z različnimi kategorijami zavarovane približno 11 odstotkov površine. Evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000 obsega 35,5 odstotka države. Večina (25 odstotkov) površine območij Natura 2000 se nahaja znotraj zavarovanih območij, tako postajajo naši parki vedno bolj pomembni nosilci upravljanja območij Natura 2000.
www.dnevnik.si