Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050516182951429

Prstene sence nedelja, 22. maj 2005 @ 05:29 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Na deževni planoti neodžejanih duš puščoba starosti izteguje vratove in roke suhljadi iz trupa zemlje štrle. V votlem dnu bobneče in ječaje med pokanjem vej se listje grmadi, v vrtačah in breznih ležijo kupi suhljadi. Gora poje in veter žvižga v daljavi. Med sesedanjem uglaslih snopov rasti zamirajo skoz divjino človeški koraki, starožitni demon skrit strmi človeku v oči, v zoženih zrkljih ima skrite pasti. Bučijo gore, spopada se bes, skale vali, obstane na grudih nemirno kamenje tu doli. Ob drhtenju listja, zlomljene veje in razklano drevo s priprtim pogledom bedi in starca motri. Med štrcilji, ob agoniji mravlje se starec ustavi, oblečen v belo obleko med oblaki peloda s palico v roki zamahne in reče: \"Jaro žitišče sem varoval tu doli!\" Sunki razmršenih las oponašajo vetra nemir, skoz prostorje strnišča ječijo goloroki oblaki. Starec reče:\"Umrlo je drevo. Ni sence, le kamenje vali se tu doli\". Pod zamahi srpa čez polje zlatovezen rez in senca se nagne med gluhonema drevesa, med razprte roke skaplja zelena kri, ki med kamenje drsi in zemljo namoči, tu doli. Na deževni planoti zgrbljen starec stoji, naslonjen na svojo glinasto dlan, med členke koničaste roke se pocedi v znojno močvirje izcejani hip, krik bolečine, ki išče svojo prostost podrastje med kamenjem, tu doli. Zagledan v drevo in zeleno ravan se obredni plamen žitnine v krvi prižge. Razlije se svetli sijaj. Ogenj zagori, rdeče oko na vrveh stresa krvne vezi, čez lapornato kožo deževnotok žubori. Sonce svojo mogočno grivo otresa in zemljo z jutranjo zarjo znova orosi. Vihrajo veje v vetru, razcefranih vej lasje, starcu med trnjevim grmom utripa srce. Gora poje in veter žvižga pozabi. Med obredni ogenj žitnine skrivljeni zob se ziba, zibajo v zlato drhteče se sanje med prhutanjem vetra in lučjo sveta spijo metulji in ptičje peroti , mravlje, ki jih nihče ni videl in ni vedel zanje. ...o0o... Komentarji (3) www.pozitivke.net