Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 15. marec 2005 @ 17:15 CET
Uporabnik: Igor Petek
Poslanska skupina SNS poziva vlado, naj pripravi novelo kazenskega zakonika, v kateri bodo ustrezno sankcionirana dejanja spolnega nasilja, predvsem dejanja zoper spolno nasilje nad šibkejšimi in otroci. V nasprotnem primeru bo SNS primorana v parlamentarno proceduro znova vložiti svoj predlog zakona, kar je storila že leta 2001, je v pisni poslanski pobudi slovenski vladi napovedal poslanec SNS Sašo Peče.
Namen predloga sprememb kazenskega zakonika, ki ga je SNS vložila leta 2001, je "bil dvig zapornih kazni za pedofile in posiljevalce, kajti stopnja tovrstnih kaznivih dejanj je v Sloveniji žal v zadnjih letih v porastu", je zapisal Peče. Po prepričanju SNS bi takratni sprejem novele sedaj že kazal pozitivne učinke, predvsem zaradi zastraševalnega učinka in daljše izolacije storilcev tovrstnih dejanj.
torek, 15. marec 2005 @ 06:22 CET
Uporabnik: Pozitivke
„Krščanske“ cerkve so prinesle človeku, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt
Marsikateri bralec se bo vprašal: ali so cerkve res nekak pomočnik zla, usodna moč, ki je kriva za vse, tudi za trpljenje živali?
Cerkve, ki se imajo za krščansko instanco, so od svojega obstoja naprej prinašale ljudem, naravi in živalim samo trpljenje, stisko in smrt. Pomislimo samo na križarske vojne, na srednji vek, na tako imenovano sežiganje čarovnic, spomnimo se suženjstva in zadnjega pokola pravoslavnih Srbov, ki so ga zagrešili katoliški Hrvati med leti 1941 in 1943 v Jugoslaviji.
Cerkvene institucije zagovarjajo tudi tako imenovane obrambne vojne in morjenje živali ter vojno proti njim. Izdale so Jezusov nauk, ker delajo nasprotno od tega, kar je učil Jezus. Jasen Nazarečanov nauk so pomešali s poganskim kultom. V teletekstu nemške televizije, na programu ARD-a 8.4.2003, smo v rubriki Iz vsega sveta brali naslednje: „Voodoo na Haitiju priznan kot religija. Slabih 200 let po neodvisnosti Haitija je bil voodoo uradno priznan kot religija. Ustrezno odredbo je izdal predsednik Jean Bertrand Aristide. Z zakonom naj bi se voodoo pravno izenačil s krščanskimi veroizpovedmi. Od osmih milijonov Haitijcev jih tri četrtine velja za privržence voodoo-kulta. Gre za politeistično religijo, ki so jo v 18. stoletju prinesli s seboj predniki današnjih prebivalcev, ki so jih na silo pripeljali iz Afrike kot sužnje, in jo pomešali s krščanskimi elementi.“
Jezusov nauk resnično nima nič opraviti s „krščanskimi elementi“ v voodoo religiji! To so elementi cerkvenih institucij, ki so svoje pogansko kultno čaranje zmešale in spojile z naukom Jezusa, Kristusa. Leksikon Brockhaus o tem informira: „V voodoo religiji so elementi religij, ki so jih v 16. stoletju prinesli črni sužnji iz zahodne Afrike, spojeni z elementi katolicizma ... Častijo ... božanska bitja iz afriškega predstavnega sveta, na katera so deloma prenesli poteze katoliških svetnikov.“
torek, 15. marec 2005 @ 06:21 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bojan Radej
Pravljica o zlati ribici in treh željah je neminljiva. Ne samo, ker je že hudo dolgo odkar jo je zadnji izpričano ujel in se zgodba o tem ohranja le še kot pravljica. Neminljivo je predvsem vznemirljivo vprašanje, katere tri želje so največje.
Tak problem je imel tisti kmetič iz teve oglasa, ki je samo bentil nad zvitimi vilami, ko so se mu tri res prikazale, da mu, kot se za vile spodobi, izpolnijo tri največje želje. Takoj se je zmedel in zato bolj kilavo odrezal, čeprav je na koncu niti ni slabo odnesel. Prvi dve največji želji mu je z nebes prišepnila pokojna mati, če se še spomni(mo), da mora imeti najprej štalco, pol šele tud' kravco. Ko so vile s tem seveda na mah opravile, je v zraku visela le še zadnja, skupaj z vse težjimi oblaki, da se je mudilo in je bilo njegovo mencanje že celo nam v zadrego, po televiziji! Končno se je srečkov pogled z neba povesil in nazadnje vprašujoče obvisel na trebuhu, po višjih silah očitno še edini oprijemljivi opori za trezen razmislek človeka o največji želji. S pomočjo trebuha je izbira jasna, seveda meso pa polenta, ne! »Kako?«, ga vile sprva niso zastopile? »Mesečna renta? Pametno!!!« In so vendarle še po suhem prišli do konca. Tako je bilo vsaj v zgodbi po teve.
Pa je bilo res tudi pametno? Niti ne! Če si za tretjo željo ni izbral žene, kakor mu je že za drugo svetovala pokojnica, bi si pa res lahko izbral kaj boljšega kot mesa in polente. Saj štalco in kravco je že imel, če bi še z vilami tako spretno kot dotej, bi imel, skoraj samo po sebi, tudi za meso in polento. Ker pa so ga vile nepačno razumele, kakor se reče napaki, ki ti rezultat po zmoti spet v prav obrne, mu je na koncu vendarle za tretjo željo kapnilo nekaj smiselnega, mesečna renta. Zadovoljivega odgovora na vprašanje o treh želja v oglasu igre na srečo, z upoštevanjem stare modrosti in sodobnih zavarovalniških storitev ni pretežko najti.
torek, 15. marec 2005 @ 06:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Marjan Predanič
Tretji nivo: Šola Osmih Hiš
Prvi del
V drugem nivoju smo videli, da je Ba Gua diagram uporabljen kot statični lik, ki se ne spreminja s časom ali prostorom. Sever je vedno Voda, Jug je vedno Ogenj, Vzhod je vedno Les in Zahod je vedno Kovina. Tudi ostale štiri kotne Palače so vedno fiksirane. Tako diagram ni samo fiksiran v prostoru ampak tudi s časom. Osem življenjskih področij je samo v rahli povezavi z Ba Gua diagramom. V drugem a nivoju, pri Feng Shuiju, Črne Sekte Tantričnega Budizma, pa je osmerokotnik za katerega trdijo, da je Ba Gua, celo fiksen za vse hiše. Če je poenostavitev vedno dobra, potem je to izboljšanje drugega nivoja Feng Shuija.
Če ste resen študent Feng Shuija, se boste čudili zakaj so vse hiše enake. Ne bi smele biti.
Osnove in uporaba
Ba Gua diagram je osnova. To je energetska karta kateregakoli dela zemlje, velikega kot mesto ali majhnega kot parcela. Ko boste hišo zgradili, se bo energetska karta spremenila. Kako se spremeni, je odvisno od lege hiše. Ko govorimo o spremembah, moramo imeti v mislih Yi Jing (I Ching). To je Knjiga Sprememb.
torek, 15. marec 2005 @ 05:31 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
* Slovenija bi morala imeti status termitov, brez kast, s prepoznavanjem svojih mravelj.
* Strah me je časa, ki prihaja. Na eni strani so samo bogati, na drugi pa samo revni. Bog in Hudič ne vladata uravnoteženo. Hudič je zavladal svetu!
* Postavljam si vprašanje: ali je uničljivo neuničljivo in neuničljivo uničljivo, in razodene se mi odgovor: tam, kjer se ustavi tvoja uničljiva misel, je neuničljiv odgovor.
* Umaknila sem se iz časa, da bi našla večnost v brezčasju. Ker večnost ni merljiva sem vstopila nazaj v čas, da sem čas vključila v svoje načrte.
* Skoz ena vrata so prihajali modreci, skoz druga vrata so prihajali klovni. Jaz sem bila nekje med njimi. Kjer sem odhajala, so bila samo ena vrata.
* Po soparci si boš zaželel poletne nevihte, a ker bodo oči malo oslabele, bo zapadel sneg in boš deležen mraza.
ponedeljek, 14. marec 2005 @ 06:23 CET
Uporabnik: Igor Petek
Na podlagi pričevanj ljudi takratnega časa, se je ta ogromen bronast kip boga sonca - Heliosa, nahajal na vstopu v pristanišče bogatega mediteranskega otoka - Rodosa (Grčija), ki je predstavljal eno najpomembnejših ekonomskih središč antičnega sveta.
Prebivalci otoka so ga postavili, da bi s tem izkazali čast svojemu bogu varuhu, ki jim je pomagal v bojih proti makedonskim kraljem Demetrijem, ki so dalj časa oblegali otok, vendar jim ga kljub številčni vojski, ki je štela okoli 40.000 vojakov, kar je bilo več kot celotna populacija otoka, nikoli ni uspelo zavzeti in opleniti. Tako so se Rodijci, ko je bil leta 304 pr.n.š. dosežen mir, odločili, da v proslavitev zmage prodajo vso opremo, katero je sovražnik pustil za seboj, z dobljenim denarjem pa zgradijo kip svojega varuha - boga sonca.
Kip si je zamislil rodijski kipar Chares of Lindos. Gradnjo, ki je trajala dolgih dvanajst let, pa so zaupali kiparju Haresu. Čudovit kip, ki je bil končan leta 282 pr.n.š., je v višino meril neverjetnih 40 metrov in tehtal kar 70 ton. Zgrajen je bil po tradicionalnem grškem načinu - ovit v haljo, v desni roki je držal gorečo baklo, iztegnjeno visoko v nebo, levo roko pa je imel prekrito s plaščem.
ponedeljek, 14. marec 2005 @ 06:02 CET
Uporabnik: Miran Zupančič
Piše: Miran Zupančič
Bog je en, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje.
Obstojata dve stvari katere kreirata življenje duhovnega sveta (nebes) v nas ljudeh: dobrota ljubezni in resnica vere. To življenje imamo ljudje od Boga in prav nič ni od nas ljudi. Vse kar imamo je tako božanski Dar. Zato je naša prva stvar, da cerkve priznavajo Boga, tako kot mi posamezniki. Zaupati Mu, verjeti v Njega in ljubiti Ga.
Tisti, ki so rojeni v cerkvi morajo priznavati Boga ( Jezusa Kristusa), Njegovo božansko poreklo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega ter ljubiti Ga, kajti pra vse rešitve ter odrešitve prihajajo od Gospoda Boga(Jezusa Kristusa). To nas uči Gospod v Janezu:
"Kdor veruje v Sina ima večno življenje;
kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje,
ampak ostane pri njem božja jeza."(Janezov Evangelij 3, 36).
Janez:
" Volja tistega, ki me je poslal, pa je,
da ne izgubim nobenega od teh,
ki mi jih je dal, marveč jih obudim poslednji dan.
Volja mojega Očeta je namreč,
da ima vsak, kdor vidi Sina in
veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.(Janezov Evangelij 6, 40).
ponedeljek, 14. marec 2005 @ 05:48 CET
Uporabnik: jaka
Ko ti tvoj edinstven nasmeh
izuši še tvojo zadnjo biserno
solzo...
In ko ti tvoja - zadnja biserna solza,
izravna - tvoj edinstven nasmeh...
Verjemi mi človek.
Takrat si vstopil v prostor - iza prostora.
Bil si izbran.
Izbran da izbereš njega,
ki se začne prav tam - kjer se ti končaš.
Nekaj čisto novega je;
Ko spoznaš - da v sebi že vse imaš.
Ko spoznaš - da trud svoj lahko prodaš.
SAMI MORAMO SPREJETI ODGOVORNOST ZA SVOJE ZDRAVJE!
Dobre stvari se nam v življenju zmeraj zgodijo takrat, ko jim dovolimo, da vstopijo v naše življenje. Zgodijo se takrat, ko smo jim pripravljeni prisluhniti, ter jih sprejeti z odprto glavo in srcem. Ponavadi se ljudje bojimo sprememb, ker nas silijo, da ravnamo drugače, kot je v starem, utečenem, komfortnem ravnanju – tako je kot s staro, ponošeno rokavico, imamo jo radi, čeprav prsti že skoraj kukajo ven, vendar je še nismo pripravljeni zavreči, saj je še zmeraj uporabna in – prirasla nam je k srcu.
Tudi jaz nisem bila izjema glede tega; leta in leta sem poskušala, vendar nikoli naredila odločilnega koraka, da bi posegla v svoje življenje in ga uredila drugače. Ves čas sem namreč bila prepričana, da živim »zdravo«, v skladu s svojimi potrebami. Stvari so se zdele obvladljive, dokler nisem začela bolehati. Začelo se je z lažjimi težavami – Sedem stopenj bolezni – ki pa so se z leti samo stopnjevale. Nikoli, nikoli nisem pomislila, da je za moje slabo počutje kriv način priprave hrane in prehranjevanja, saj sem vedno pazila, »kaj skuham«. Zame je bilo normalno, da človek pač enkrat ali dvakrat letno mora k zdravniku po antibiotik, ker je pač zbolel za angino. Verjela sem avtoriteti »bele halje« ter lepo pridno požirala zdravila, saj avtoriteti diplome pač verjamemo, zaupamo, se ne upiramo.
Z leti so se pojavile težave z žolčnikom (kronično vnetje)tako da sem upoštevaje zdravnikova navodila vso hrano do »mrtvega skuhala«, ker me je prepričal, da ne smem uživati nobene hrane, ki ni termično obdelana. Vsak, ki je imel težave s tem organom, ve, kakšno dieto so mu predpisali - škoda besed glede teh diet. Nikoli nisem pomislila, da bo to vplivalo na mojo krvno sliko, saj sem še vedno uživala ribje meso in goveje meso brez maščob. Ob določenih časovnih obdobjih sem še vedno zavila v laboratorij na krvne preiskave, ki so mimogrede vedno »prinesle« doze preparata Fe, saj je bilo nujno potrebno »napolniti depoje železa«, saj moje telo ni ustvarjalo hemoglobina v zadostni količini.
nedelja, 13. marec 2005 @ 06:06 CET
Uporabnik: Drago
Na nagrobniku nekega škofa Westminstrske opatije piše:
Ko sem bil mlad in svoboden, moja domišljija ni poznala meja, sem sanjal, da bom spremenil svet. Ko sem postal starejši in modrejši, sem odkril, da se svet ne bo spremenil. Zato sem nekoliko zmanjšal svoje cilje in sklenil, da bom spremenil samo svojo domovino. Toda tudi te se očitno ne da premakniti. Ko sem prišel v stara leta, sem se v zadnjem obupnem poskusu zadovoljil, da bom spremenil vsaj svojo družino, tiste, ki so mi najbližji, a žal se tudi njih ni dalo. In zdaj, ko ležim na svoji smrtni postelji, sem naenkrat spoznal: Ko bi le najprej spremenil samega sebe, bi potem lahko z zgledom spremenil svojo družino. Z njihovim navdihom in spodbudo bi mi šlo bolje od rok pri domovini in kdove, morda bi celo spremenil svet.
V zgodbi tega moža, se skriva velika skrivnost, ki pravi, da če želimo spremeniti svet, moramo najprej začeti s spremembami pri sebi. Šele, ko spremenimo sebe, lahko spremenimo svet. Kakor navznoter, tako navzven - nam govori prastara hermetična formula. Takšni kakršni smo po naravi, tako tudi delujemo navzven do drugih.
sobota, 12. marec 2005 @ 06:55 CET
Uporabnik: Igor Petek
Tibetanski verski voditelj dalajlama je danes ob 46-letnici vstaje Tibeta proti Kitajski izjavil, da bi Tibet lahko ostal del Kitajske, hkrati pa izrazil tudi pričakovanje, da bo Peking Tibetu zagotovil več avtonomije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Kitajskim oblastem želim sporočiti, da se bo tibetanska vlada v izgnanstvu zavzemala za t.i. srednji pristop in da ne bo zahtevala neodvisnosti Tibeta," je dejal Dalajlama.
Analitiki v njegovih izjavah vidijo nadaljnje mehčanje stališč do Kitajske in poskuse, da bi Pekingu olajšal reševanje tibetanskega vprašanja. "Dalajlama želi v bistvu Kitajski dati možnost, da dostojanstveno reši problem Tibeta, ki ga sicer obravnava kot svojo kolonijo. Kitajski politiki sicer še nikoli doslej niso izkoristili podobnih pobud, zato dvomim, da bodo tudi zdaj pozitivno odgovorili na to najnovejšo priložnost," je ocenil Vijay Kranti, strokovnjak za odnose Tibeta in Kitajske.
sobota, 12. marec 2005 @ 06:30 CET
Uporabnik: stojči
Ponižne zdravi ponižnost,
arogantneži so pa itak raje bolni.
Vendar tudi za njih enkrat pride tisti čas,
ko končno ponižno izdahnejo: »Prosim pomagaj!«
In pomoč zdravilne energije pride. :)
sobota, 12. marec 2005 @ 06:17 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Annalena Oeffner
Večina svetovnih jezikov izginja – v prihodnjem stoletju lahko izumre 90% od vseh 6800 sedaj obstoječih jezikov na svetu. Na seminarju z naslovom 'Svoboda jezikov' so ta 'lingvistični genocid' označili kot resno grožnjo kulturni pestrosti našega planeta.
Zdravnik in navdušen jezikoslovec iz Čila, José Antonio Vergara, je izraz 'lingvistični genocid' uporabil za opis procesa, v katerem sicer dopuščamo fizični obstoj ljudstev, vendar uničimo njihovo kulturo in tradicijo skupaj z njihovimi jeziki.
Sam pravi, da je v povprečju le 5000 govorečih za vsakega od 6800 jezikov s seznama etnologov – to pa pomeni, da je veliko število jezikov že ogroženih.
V šolah po vsem svetu pouk poteka v manj kot 500 jezikih, so povedali na seminarju. Druge jezike – ki so še vedno materin jezik mnogih otrok – v najboljšem primeru učijo v dodatnih tečajih.
sobota, 12. marec 2005 @ 06:13 CET
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Bhagavan Sathya Sai Baba(roj. 1926)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Rojen v Putthapratiju v Indiji. Pri 14 letih je zapustil družino in krenil po poti služenja kot inkarnacija Sai Babe. Svetovni učitelj, duhovni vodja, avatar ljubezni, skladatelj in izvajalec badjanov (duhovnih pesmi) ima več sto tisoč privržencev iz vsega sveta, ki svojo naklonjenost izražajo od prepevanja hvalnic Bogu do javnih predavanj o vrednotah, ki so potrebne v svetu ter skrbi za revne in lačne; od neprofitnega zdravljenja do vplivnega političnega delovanja v dobro ljudi. Vse to predstavlja naklonjenost Babovemu učenju; dejavnosti, ki jih je prebudil in zanje navdihnil – v prvi vrsti s svojim zgledom. Med Babovimi privrženci so preprosti ljudje in univerzitetni profesorji, znanstveniki iz različnih področij, predstavniki različnih veroizpovedi, zdravniki, duhovni učitelji in tudi vplivni politiki, ki iščejo pri njem povsem konkretne nasvete. Med njimi so bogati, ki darujejo ogromne količine denarja (denarja, ki bi ga radi dali za samopromocijo, ne sprejme), in revni, ki dobijo pri njem vse osnovno, kar potrebujejo – šolanje, hrano, zdravljenje in streho. Iz najrevnejšega, nerodovitnega dela Indije je ustvaril oazo. Ustanovil je nov šolski in univerzitetni sistem, mnoge socialne ustanove ter eno najmodernejših bolnišnic v svetovnem merilu z oddelki po vsej Indiji, kjer so vse storitve zastonj. Vsakodnevno so množice ljudi priče številnim "čudežem, ki jih ustvarjam zato, da bi ljudje prek njih prišli do tistega resnično vrednega, kar jim lahko ponudim.", kot sam pravi. Ti čudeži so temelj spotike pri razumskih ljudeh, ki ne morejo sprejeti »nemogočega«.
Baba zagovarja, da je cilj vseh religij isti, le načini in poti so različne, ter da vse temeljijo na principih: resnice, pravilnega vodenja, ljubezni, miru in nenasilja. Številne knjige so sledniki Sai Babe napisali po njegovih govorih in blagoslovih. Knjige iz serije "Sai Baba govori o…" piše psihoterapevt Stephan v. Stepski-Doliwa po navdihu, ki mu ga vzbuja Sai Baba. Učenka Sai Babe je tudi svetovno znana in uspešna psihoterapevtka Jungove in Ericksonove šole Phyllis Krystal, ki ima velike uspehe z delavnicami "Rezanje vezi" po vsem svetu.
sobota, 12. marec 2005 @ 05:30 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Od daleč sem te gledala
kako si dogoreval
in pljuskal vame,
se sesuval vase,
se lomil kot ledena skorja
v mogočno reko življenja
in ogenj moje ljubezni.
Kakor star hrast si tlel
in zamujal najlepše dneve
svojega življenja,
preseljen v stvari,
ki so bile samost,
hiša, dvorišče, češnja
in barve tvojih slikarij.
Oh, to sladko moje
in tvoje tlenje,
prepoznavno z dišavami sanj
v praznem lovu za trenutki,
ki so neizpolnjeni zaradi daljav
umirali dan za dnem
v sončnem ozračju dneva
in strdkih najinega časa.
petek, 11. marec 2005 @ 22:02 CET
Uporabnik: Igor Petek
Štirim mladim podjetnikom in podjetnici so ob zaključku natečaja, ki je potekal v okviru projekta Na stičišču idej, v koprski Pretorski palači podelili tri nagrade za najboljše poslovne načrte.
Sedemčlanska žirija je prvo nagrado, dvotedensko poslovno izobraževanje na univerzi Napier na Škotskem podelila Marku Sršenu za poslovni načrt Micro Cogeneration s področja učinkovitejše rabe energije.
Druga nagrada je pripadla Damjanu Zabovniku in Mitji Zupancu za poslovni načrt Eivie; proizvodnja, servisiranje, izposoja in testiranje ležečih koles. Peter Funa in Irena Račnik sta prejela tretjo nagrado za projekt Ergopika, ki obsega razvoj in distribucijo ergonomskih izdelkov. Drugo-nagrajena prejmeta štipendijo za podiplomsko leto na koprski Fakulteti za management, tretja nagrada pa je tridnevni študijski obisk Velike Britanije.
Sedemčlanska žirija je v 32 prijavljenih projektih iskala presežke pri izvirnost poslovne zamisli, privlačnosti tržne priložnosti, primernosti in privlačnosti povzetka, prepričljivosti in primerne pokritosti ključnih vsebin poslovnega načrta, njegove uresničljivosti in primernosti tehnične izvedbe.
petek, 11. marec 2005 @ 15:08 CET
Uporabnik: Igor Petek
Brezplačno usposabljanje za uresničitev tvoje ideje.
Pri Movitu vas sprašujejo: Imaš idejo? Idejo si že predstavil prijateljem ali svoji organizaciji in so pripravljeni sodelovati pri njeni izvedbi? Iščete finančna sredstva za izpeljavo te ideje?
Na Sončevih pozitivkah smo dobili njihovo povabilo na delavnico za usposabljanje za razvoj projektov skupinskih pobud.
Vemo, da je med mladimi od 18 do 25 leta, ki berejo Pozitivke veliko zanimivih entuziastov, z odličnimi idejami in z željo po soustvarjanju zares dobrih projektov.
Zato bomo dvema izmed vas pomagali tako, da vas bomo prijavili pod našim okriljem in vam na ta način omogočili udeležbo na delavnici.
Po delavnici pa bomo tvojo svetu in ljudem prijazno idejo poizkusili skupaj uresničiti.
Evo, tako gremo v to smer, o kateri je Aleš govoril v Dnevniku dogodkov.
Na to smrt in novo rojstvo sem se že dolgo pripravljala. Ne čisto zavestno, pa vendar sem intuitivno čutila, da je to to, proti čemur sem nekaj let hodila. Ker (za enkrat) še vedno ne znam drugače, sem fizično šla skozi proces »gripe«. Skozi povišano temperaturo sem raztopila strupe, čustva so našla pot za svojo razrešitev, tudi miselni proces je nekako izgorel v svojo (očiščeno) obliko. Na ta način sem odprla pot svoji duši, božanskosti, da v večji količini priteče v moje telo, v našo dimenzijo, k Zemlji.
Tokrat je bila ta preobrazba samo uvod.
Slikam že tako rekoč od rojstva. In vse te slike je vedno spremljala nekakšna želja ali potreba, da jih dam od sebe, da jim dovolim njihovo lastno pot v življenje, ob neznanih ljudeh, v neznanih krajih, pač tam, kjer bi v tistem trenutku lahko najbolje služile svetlobi in s tem izpolnile svoj namen.
S pomočjo novega orodja, ki nam je v novi energiji dano za ustvarjanje – domišljije, sem k sebi potegnila potencial razstave slik in zgodilo se je. To zame ni bila samo razstava, ampak osvoboditev ogromne količine moje energije, na nek način moja realizacija.
petek, 11. marec 2005 @ 06:07 CET
Uporabnik: joanes
Ob robu našega gozda se je odločil za življenje kostanj. Življenjski prostor si je moral izboriti med smrekami, ki tod veljajo za bolj zaželena drevesa. Dušil se je med njimi in z vejami silil k soncu. Njegovo stisko sta opazila Ivek in Erika, porezala sta nekaj smrek in končno je lahko zadihal, se naužil svetlobe in okusil sončno moč.
Zla usoda ga še ni izpustila iz rok. Domači lovec Kiš se je domislil, da bi si nanj postavil lovsko prežo. Kar tako! Niti malo ni misli na drevo…Vanj je zavrtal 30 centimetrov dolge vijake, povil konstrukcijo z nekaj metri debele jeklene žice, zabil vanj pol kilograma žebljev, in ko mu je zmanjkalo materiala, posekal nekaj vej. Kostanj je ječal ob bolečinah, ki so mu jih povzročali tujki, moral je nositi dodatno težo desk in debelega lovca. Nekateri si pa res vse dovolijo, zlasti še, če se jim nihče ne upa zoperstaviti.
Slišali smo neme krike in ga rešili – odvili vijake, populili žeblje in odstranili deske. Tako smo ga osvobodili bremena, le novih vej mu nismo mogli dati. Lovec Kiš je bil užaljen, ker smo mu uničili opazovalnico – ni mogel več gledati direktno na dvorišče Iveku in Eriki.
Kostanj je bil hvaležen in tisto pomlad so bujni cvetovi prekrili celo krošnjo. Celo poletje smo poslušali šepetanje vetra v njegovi krošnji, deblo se je okrepilo in nam govorilo o življenjski moči, ko smo ga objeli. Jeseni nas je razveselil z obilnimi plodovi, ki smo jih pobirali še cel oktober. Kostanj na robu našega gozda je postal naš prijatelj.