Janez je bil eden izmed najbližjih Jezusovih prijateljev. Veliko je pripovedoval o njem. In mnogo ljudi je sledilo Jezusovemu zgledu. To ni bilo všeč voditeljem. Zato so Janeza poslali na oddaljeni otok, da ni mogel nikomur več govoriti o Jezusu. Nekega popoldneva pa je Jenez za seboj zaslišal glas. Janez se je obrnil. V sijočem blesku je zagledal Jezusa.
"Ne boj se" je rekel Jezus.
"Zapiši si vse kar boš sedaj videl"

Tedaj je Janez zagledal odprta nebeška vrata. Videl je božji prestol, okrog pa se je narisala mavrica. Dan in noč so krilata bitja ponavljala: "Svet, svet, svet je Gospod Bog, vladar vesolja, ki je, ki bo in ki pride."

Janez je videl, kaj se bo zgodilo. Videl je, kako so hudiča in njegove pomagače vrgli v ognjeno jezero. Videl je novo nebo, novo zemljo, ter novo božje mesto.
Močan glas je dejal:" Božje ljudstvo bo odslej živelo z Bogom."
Božja slava jim bo dala luč.
Ne bo več smrti, joka in bolečine.
Božje ljudstvo bo živelo z Njim za večno."
Jezus je še dejal:"Kmalu pridem."
Janez pa je dejal:" DA, JEZUS, PRIDI."

To zgodbo sem prebrala v Svetem pismu,
ter razmišljala o nauku te zgodbe.