Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050320211451956

Četrto Veliko Gabrielino pismo – (12.del) torek, 26. april 2005 @ 06:14 CEST Uporabnik: Pozitivke Od razuma k razumevanju in do tega, da razumemo A propos razum: veliko ljudi je tako ponosnih na svoje razumsko razmišljanje. Z ozkosrčnim, nadutim ponosom, da ima človek razum, žival pa samo „instinkt“, gre ošaben intelektualec prek vsega, česar razumsko ne more dojeti. Če opazujemo trenutno stanje sveta in znanosti, ki tudi ne ve več, v katero smer naj bi šla, ni dvoma, da sam razum ni graditelj mostu, temveč ima samo eno oporno točko, ki razen tega stoji v močvirju samohvale. Znanost danes zagovarja eno tezo in jo prodaja kot resnico - že jutri mora svojo „modrost“ revidirati in postaviti nove pasti, ki se pojutrišnjem spet izkažejo za nične. Razumar si iz svojega razuma pripisuje sposobnosti, ki pogosto vodijo do tako malo kvalificiranih spoznanj, da jih mora okrasiti oziroma preventivno relativizirati z besedami „menim“, „mislim“, „verujem“ ali „upam“. Razmetava s pojmi, sklepa iz izjav drugih, sodi o drugih, in vendar si iz svoje egoistične ječe verskih in predstavnih prisil domišlja in demonstrira s svojim izumetničenim obnašanjem: „Imam zdrav in oster razum.“ S to „jetniško zavestjo“ se počuti, gledano v celoti, kot da stoji nad vsem življenjem, ker verjame, da je razum alfa in omega v njegovem bivanju. V resnici razumsko razmišljanje ni nič drugega kot oder, na katerem se predstavljajo inte- lektualci. Pri tem morajo vselej paziti na to, da ne padejo dol in ne zdrsnejo v množico, ki razumsko ni tako „briljantna“ kot oni sami. Da ima razum sam zase samo ozko obzorje in neznatno kapaciteto, redko kdo verjame, kajti razum pripisujemo človeku kot najvišjo dobrino, ki ga domnevno dviguje nad vse ostale življenjske oblike. In vendar bi lahko bil razum v pomoč njemu, njegovi nalogi in veliki celoti, splošnemu dobru. Človeška glava je sedež možganov. Kar ljudje potrebujemo, je glava z dobro delujočimi možgani, katerih celice zaznavajo življenjske izkušnje, tako da človek na zemlji lahko obstaja in določa svoj dan. Zato potrebujemo svoje možgane, da se naučimo poklica in da v vsakdanjem življenju lahko merimo in tehtamo. Potrebujemo jih, da bi zgradili temeljne programe za naše zemeljsko bivanje. Razen tega potrebujemo izurjen razum, da bi zbirali dejstva, ki jih nato z Duhom resnice analiziramo, da bi zase in za svet našli pravične rešitve. Če nato vse te pozitivne lastnosti razuma damo na razpolago mogočnemu stvariteljskemu Duhu, opazimo, da iz našega razuma nastane razumevanje, iz razu- mevanja pa zraste zmožnost razumeti stvari življenja, vse, kar je okrog nas in česar ne moremo videti in slišati. Razumevanje vsebuje torej sposobnost, da razumemo - tudi svojega bližnjega. Da bi lahko razumeli druge, je potrebna predanost - predanost neki stvari, neki zadevi, neki nalogi, ki nas popolnoma zaposluje in se z vsemi svojimi močmi trudimo, da bi jo izpolnili s svojim srcem in s svojim razumom. Potrebna pa je tudi predanost ljudem, ki jim hočemo pomagati v njihovih skrbeh in stiskah ali jih podpirati v poklicu ali npr. kot zdravnik pomagati bolniku in mu stati ob strani in še marsikaj. Razumeti pomeni vživeti se v situacije ali v ljudi. V najširšem smislu razumevanje pomeni vživeti se, tudi zavedati se, da vse, kar živi, ni samo oblika, ni samo pojava, fizično kot tàko, temveč da je vse v komunikaciji z življenjem, ki je Bog, kajti Bog je življenje v vsem in v vsaki življenjski obliki. Človek je nosilec življenja, ki je Bog. Božansko v človeku ni razum. Razum temelji na naučenem znanju. Duh v človeku je pravečni, povsod prisotni zakon, ki je absoluten, torej popoln in se ga ne da spremeniti. Ljudje ubijajo živali. Bog je življenje! Kdor se v dnevnem dogajanju potrudi analizirati, kaj razumevanje pravzaprav pomeni, se bo kaj kmalu znašel pri besedici „zakaj“. Zakaj je to tako in ne drugače? Zakaj ni tako, kot si je to izmislil razum? Zakaj je današnja družba, ki je postala razumarska družba, tako okrutna? Zakaj mi, ljudje, tako težko razumemo ali pa sploh ne razumemo drugih kultur? Zakaj je nekdo bolan, drug pa zdrav? Zakaj ljudje uživamo dele živalskih trupel, ko naj bi bili vendar krona stvarstva? Če hočemo biti krona stvarstva, zakaj ne moremo ustvariti življenja? Zakaj človek vselej potrebuje življenjsko osnovo, življenjsko substanco, da bi na njej lahko gradil? Zakaj sami iz sebe ne moremo ustvariti osnove, življenjske substance? Še nešteto vprašanj bi si lahko zastavili. Za veliko ljudi še vedno ostajajo odprta vprašanja, kot so: Zakaj ljudje jemljejo življenje ljudem? Zakaj ljudje ubijajo živali? Zakaj ljudje uničujejo naravo? Zakaj ne morejo ustvariti osnove, življenjske substance? Širokoustni razumar ne more ustvariti ne travne bilke, ne cvetlice, ne drevesa, ne grma, ne živali - vselej potrebuje življenjsko substanco, osnovo življenja. Kdo je življenjska substanca? To je edino Bog. Če je Bog življenje – ali sme človek ubijati? Mar človek misli, da sme ubijati ljudi, ker je Cerkev dovolila ubija- nje? Mar človek misli, da sme ubijati živali, ker je Cerkev dovolila ubijanje? Ali meni, da mu je to dovoljeno, ker živali nimajo razuma, pač pa zgolj „instinkt“? Cerkve so za ubijanje, ker jim je vse, kar ne hodi po njihovih stopinjah, po sledeh misli padca, nevarno ali bi jim lahko postalo nevarno. Toda Bog je rekel po Mojzesu: „Ne ubijaj!“ Nasprotnik je rekel po cerkvenih oblastnikih: smeš ubijati, ne pa moriti. Kdor se brez samopoveličevanja loti raziskovanja tako imenovanega instinkta pri živalih, bo prej ali slej prišel do spoznanja, da „instinkt“ obsega mnogo več kot razum. V slovarju najdemo naslednjo definicijo instinkta: „Vzpodbuda narave. Naravni nagon. Nezavedno krmarjen naravni nagon za določen način obnašanja, ki ga ni treba vaditi. Posebna usposobljenost - predvsem pri živalih - v določenih situacijah reagirati na določen, tudi zavestno voden način, pokazati določeno (posebno življenje in vrsto ohranjajoče) obnašanje: živalski instinkt negovanja zaroda, razmnoževanje in materinski instinkt. Žival se da voditi svojemu instinktu.“ Če zberemo dejstva o instinktu in jih analiziramo, spoznamo, da je obnašanje živali vključeno v naravne poteke. Elemente in mater Zemljo, vse, kar neobreme- njeno, torej brez nagona ega, živi na zemlji in v njej, vodi Vseduh, življenje. Rastline, minerale in živali prežema torej Vseduh, duh narave. Večni Duh, večni zakon, Bog, deluje in vlada v zemeljski naravi. Spoznajmo razliko med biti „voden“ in biti „krmarjen“. Krmarjenje izhaja iz ne-božanskih moči in vselej vodi v šibkost, usihanje, razpad, bolezen, propadanje – in končno v smrt. To je v skladju z mislijo padca. Kdo krmari človeka? Kdo vpliva na njegov nagon ega? Ptice preletijo na tisoče kilometrov, poznajo svojo smer, vedo za čas valjenja. Na mestu, kjer so valile pred letom dni, pravočasno zgradijo svoja gnezda ali se vselijo v lanskoletna stanovanja. Enako ali podobno lahko opazimo v celotnem živalskem svetu. Pri mnogih živalih nastopi čas spočenjanja in valjenja dva- do trikrat na leto. Zdaj se pojavi besedica „zakaj“: Zakaj človek ne pozna svojih meja? Zakaj je zanj dan in noč čas spolnosti? Zakaj je tak egoist in spolni bahač? Ali prihaja celotno obnašanje iz njegovega razuma, ker je razumski človek? Nepristransko analizirano to pomeni: razum je podrejen instinktu. Vseduh vodi naravo, razumski nagon pa krmari človeka, ki je obseden z egoističnim pohlepom, zasvojenostjo, ošabnostjo in spolnim nagonom. Razumu manjka ljubezen do Boga - narava pa živi v Božji ljubezni in torej v enosti. Če povzamemo bistvo, lahko rečemo: če bi ljudje imeli instinkt namesto razuma, bi bili pametnejši. O tem nekaj pripomb Arthurja Schoppenhauerja (1788-1869), nemškega filozofa: „Kdor je okruten do živali, ne more biti dober človek.“ „Krščanska morala je svoje predpise omejila povsem na človeka, ves živalski svet je ostal brezpraven. Poglejmo si le, kako naša krščanska drhal ravna z živalmi, kako jih popolnoma nesmiselno in s smehom ubija ali pohablja ali muči, kako svoje stare konje do skrajnosti napreza, da bi izžela iz njihovih ubogih kosti zadnji mozeg, vse dokler ne podležejo njihovim udarcem. Res, najraje bi rekel: ljudje so hudiči zemlje in živali njihove mučene duše.“ „Svet ni skrpucalo in živali niso proizvod za našo porabo. Živalim ne dolgujemo usmiljenja, temveč pravičnost.“ Leonardo da Vinci (1452-1519), italijanski slikar in univerzalni genij, je rekel naslednje: „Prišel bo dan, ko bodo ljudje sodili o uboju živali prav tako, kot danes presojajo o uboju človeka. Prišel bo čas, ko bomo zauživanje živali obsojali prav tako, kot danes obsojamo zauživanje nam enakih, ljudožerstvo.“ Pri Güntherju Weitzlu, znanem kemiku (1915-1984), beremo: „Krščanska vest se ne more pomiriti z neupoštevanjem 5. zapovedi za klavno živino. Kdor je kdaj obiskal klavnico, je običajno šokiran in navdan z odporom. Skoraj vsakdo pride do mnenja, da je brutalno ubijanje živali, ki smo jih najprej gojili in pitali, da bi jih končno požrli, nevredno današnjega človeštva in še prav posebej krščanstva.“ In Lev Tolstoj (1828-1910), humanist in pesnik, je ugotovil: „Dokler bodo klavnice, bodo tudi bojišča.“ „Vegetarijanstvo je kriterij, po katerem lahko spoznamo, ali človek s prizadevanjem za moralno popolnost misli resno.“ Albert Schweizer (1875-1965), zdravnik, glasbenik in teolog, Nobelov nagrajenec za mir leta 1952, je rekel naslednje: „Spoštovanje življenja pomeni odpor do ubijanja.“ „Kjer koli je žival prisiljena služiti človeku, zadeva njeno trpljenje vse nas.“ „Moje mnenje je, da se moramo mi, ki se zavzemamo za prizanesljivost do živali, popolnoma odpovedati uživanju mesa in se proti temu tudi izreči. Tako ravnam sam. Tako mnogi postanejo pozorni na problem, ki je bil zastavljen tako pozno.“ „Zavedam se, da navada, uživati meso, ni v skladu z vzvišenimi občutki.“ 1. izdaja v slovenščini, november 2004 Avtoriziran prevod izdajatelja Verlag DAS WORT GmbH V Sloveniji izdalo: Univerzalno življenje Glinškova ploščad 16 1000 Ljubljana Se nadaljuje prihodnji torek Četrto Veliko Gabrielino pismo – (11.del) Komentarji (0) www.pozitivke.net