Življenjska zavarovalnica Slovenica življenje in Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) sta stopila v skupni projekt bogatenja kulturnega življenja bolnih in socialno ogroženih otrok v Sloveniji. V okviru petletnega partnerstva bo ob sponzorsko-donatorski pomoči Slovenice življenje LGL pripravilo vrsto lutkovnih predstav, s katerimi bodo obiskali otroke po slovenskih bolnišnicah. Socialno ogroženim otrokom bodo priskrbeli brezplačne vstopnice za te predstave.

Poseben sklop akcije bodo predstavljali obiski lutkovnih predstav v Ljubljani za otroke iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije. Pri projektu sodelujeta še Klinični center Ljubljana (KC) in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), krog partnerjev bi radi še razširili, je na novinarski konferenci ob predstavitvi projekta danes povedal predsednik uprave Slovenice življenje Matija Šenk.

V okviru donatorskega programa bo Slovenica življenje otrokom na zdravljenju v Kliničnem centru Ljubljana (KC) podarila nekaj lutkovnih predstave mesečno. "Projekt je izjemnega pomena za otroke v KC, vemo namreč, da je zdravljenje bolj uspešno, kadar se pacienti počutijo kar se da dobro," je povedal generalni direktor KC in predsednik ZPMS Franc Hočevar. Pojasnil je, da je v KC na leto okoli 18.000 otrok, večina na pediatrični kliniki, zato bodo predstave gostovale prav tam, uprizarjali pa jih bodo tudi v centralni stavbi KC, kjer jih bodo lahko obiskali tudi bolniki s hujšimi boleznimi.

Povzel: Matjaž Lesjak

Če si že dolgo na svetu, potem veš, da se pogosto dogajajo »nezaželjene« stvari. Predanost moraš prakticirati ravno v teh trenutkih, če želiš zmanjšati bolečino in žalost v svojem življenju.

Obup ni predanost.

Upiranje otrdi telo in duha. Pretok življenske energije skozi telo je otežen.

Telesne terapije lahko začasno pomagajo vzpostaviti pretok v telesu. Če ne prakticiraš predanosti v vsakdanjem življenju, se ti bodo težave ponovile, ker se vzorec upiranja ni spremenil.

Piše: Marja Turniški

Akupunktna masaža brez iglic – po Penzel-u

Pravkar se je vračala iz ene izmed svojih ordinacij in sicer iz štajerskega konca naše deželice, ko sva se dogovorili za tale klepet. Najino prvo srečanje me ni presenetilo, saj sem že po telefonu zaznala tisto bistvo, ki se mi zdi zelo pomembno. Prvi vtis neverjetno prilagodljive komunikacije je bil vseskozi prisoten tudi v najinem pogovoru.
Takšna je Tanja Valjevec, mamica dveh otrok (7 in13 let), že od rojstva navdušena športnica, saj mi je kar zmanjkalo sape nad njenimi »skromnimi« dosežki, o katerih govori resnično tako skromno, kot da jih prepleta običajni vsakdanjik.
Sicer je obiskovala Fakulteto za šport, njene športne spretnosti pa se gibljejo od učiteljice smučanja, do treniranja plavanja in rokometa. Sedaj je ljubiteljica tenisa in igra v rekreativnih ligah, še posebej pa obožuje morje, kjer se zelo rada preizkuša v junaškem potapljanju na lastna pljuča, zato ima poleti ordinacijo tudi tam. Vsekakor je tudi njeno prioritetno delo naravnano na zdrav odnos do sebe, pri tem pa ima odločilno vlogo naše zdravje. Ko je povsem naključno odprla prva vrata akupunktne masaže Gerharda Jegger-ja, dokončala pa šolo na akademiji- akupunktna masaža po Penzelu (APM po Penzelu), so bila vsa naslednja vrata do novih pristopov glede človeškega zdravja le še vprašanje časa, kdaj jih bo odkrila.

Kakšen je vaš način dela z ljudmi?
Najprej bi se rada ustavila pri moji primarni dejavnosti - akupunktna masaža brez iglic po Penzelu (APM). Da poenostavim. To je terapija pri kateri se poiščejo vzroki bolezni in odpravljajo bolečine. Je zelo nežna in sproščujoča, izvaja pa se z posebno terapevtsko (kovinsko) palčko, brez kakršnegakoli posega v telo. Telo se s tovrstno terapijo prebudi v lastnega zdravnika, ki ga sili v lastno zdravljenje. Vsa naša življenjska energija teče po meridianih, oziroma kanalčkih. Za lažjo predstavo; ta pretok ima isti pomen kot kri, ki teče po naših žilah.Vsak notranji organ pa pripada določenemu meridianu, kjer so akupunkturne točke. Preko teh točk pa z APM-terapijo refleksno uravnotežimo energijsko stanje v naših organih. Z nežnimi potegi po meridianih ter gladenjem, izravnamo presežke in manjko energije. Tako postane pretok življenjske moči v našem telesu nemoten, oziroma uravnotežen, kar je tudi cilj terapije.

Se pravi, da pridejo do vas ljudje z bolečinami, odidejo pa brez, če se odločijo za APM terapijo?
Skoraj dobesedno tako. Pri tem zdravljenju nas naš notranji zdravnik opozarja z reakcijo, kar pomeni, da se stare bolečine odpravljajo, ravno tako pa tudi tiste, za katere še sploh ne vemo. Se pravi, da jim pravočasno onemogočimo njihov razvoj. Seveda potrebuje tudi ta oblika zdravljenja določeno časovno obdobje brez vmesne prekinitve, kar je odvisno od stopnje motenosti v telesu.

Mladenič premožnih staršev,
ki je preizkusil v življenju vse radosti,
ki mu jih je nudilo življenje,
vse od lepih žensk do vseh vrst drog,
se je neke noči proti jutru,
ko je odhajal iz neke diskoteke odločil,
da konča svoje bedno življenje,
kajti itak se mu je zdelo že povsem prazno
in hudo dolgočasno.

Nameraval se je vreči v mestno reko,
kajti mladenič ni znal plavati.

Ko se je tako v mislih odsotno
ob prvem jutranjem svitu
po klancu navzdol približeval reki,
ga je zmotil glas:

»Kaj ni lep dan«???

Pogledal je v smeri glasu
in opazil na invalidskem vozičku starčka brez nog,
ki se je veselega obraza trudil priti po klancu navzgor.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 1: UTELEŠENJE NOVE ENERGIJE avg 04

Z nami je energija družine, ljubezni in zlite in utelešene energije Aaa in Ooo.
Najlepše je, preden zaspite, ko prečkate, pridete čez k nam in opuščate močen fokus na človeškost.
Ko si dovolite zdrsniti, dovolite da si telo in um spočijeta v sanjah, takrat pridete na našo stran. Vemo, kako to ljubite, ko vas zmanjka; takrat mi globoko vdihnemo in se uglasimo z vami. Vaša srca se odpirajo, tako se spreminjate v teh letih... Tako daleč ste prišli in zadnji mesec so bile energije drugačne, najčistejša oblika šauda, ko smo stopili nazaj in vam dovolili govoriti na najbolj brezpogojen način. Na stran smo dali naš humor in naš vpliv, da ste sami šli brez strahu čez globel in izpostavili resnico energijo teme; v veselju in ljubezni smo ploskali... Tak izziv je bil za Lindo in Geoffa, a čas je bil, da se odprete svetu, da to energijo daste v zavest ljudi.
V šaudu »tema je božanskost« je šlo za odpiranje src in zavesti ljudi. V njih je zdaj novo razumevanje teme, Boga znotraj, novo razumevanje tega, kam lahko greste – brez borbe. Odprli ste vrata v razumevanje, kam z integracijo energije svetlobe Aaa! in teme Ooo! lahko greste v zavesti, v razvoju...

Preplavljeni smo, ko pridemo v vaš prostor; skozi toliko sprememb v svojem razumevanju ste šli zadnje tedne. Nekateri ste se zelo zaposlili z zunanjimi zadevami, z delom, ljudmi..., da vam je začasno raztreslo um. Tako je dosti energij našlo prostor v vaše bitje, ne da bi um analiziral in filtriral. Veseli smo, da ne analizirate preveč. Samo občutek, vedenje in modrost..., povezanih z energijo teme. Če boš analizirala, te bo zmedlo in težko boš našla ven. Ne vpletaj možganov; malo težko in strašljivo je spustiti možgane. A sposobnost občutkov razumevanja presega vsak um. Sposobnost božanskosti, ki ureja in predalčka stvari presega um, ki res že želi spustiti stara bremena in obveznosti sodnika in porote. Želi aktivno sodelovati, ne pa določati vrednot ali ocenjevati. Možgani so bistveni, ampak naj pridejo občutki naprej. Celo razumevanje teme pride ven kot občutki - mnogi ste ob poslušanju prejšnjega šauda čutili preplavljajočo ljubezen, vedeli ste sočutje in šele potem se je vpletel um.

Biti rojen pomeni biti izbran. Tukaj ni nihče po naključju. Vsakdo od nas je semkaj poslan zaradi svoje posebne usode. Pogosto se globji pomen nekega dejstva prikaže, ko si ga ogledamo z duhovne plati. Pomislimo na trenutek spočetja. Takrat obstaja neskončno število različnih možnosti. Toda v večini primerov se rodi le en otrok. Videti je, da že takrat seluje neke vrste selekcija. Ta selekcija namiguje na božjo previdnost, ki nas je sanjala, ustvarila in nenehno bdi nad nami. Pri poglavitnih vprašanjih, ki so oblikovala našo usodo, nismo imeli besede: kdaj se bomo rodili, kje se bomo rodili, komu se bomo rodili. Kako drugačno bi bilo naše življenje, če bi se rodili v sosednji hiši? Nihče nam ni ponudil, naj si sami izberemo svojo identiteto. Z drugimi besedami povedano: za nas je bila pripravljena posebna usoda. Toda dana nam je bila tudi svoboda in ustvarjalnost, da se presežemo do možnosti, da si ustvarimo nove odnose in da si ustvarimo novo identiteto, ki vključuje tudi staro, vendar ni omejena nanjo. To je skrivni utrip rasti, ki potihoma deluje pod zunanjim obličjem našega življenja. Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.

V švicarskih Alpah bodo ledenike prekrili s posebno peno oz. folijo, da bi jih zaščitili pred sončnimi žarki in segrevanjem ozračja. Alpski ledeniki se namreč zaradi teh dveh vplivov vsako leto močno zmanjšajo. Znanstveniki menijo, da bo centimetrska aluminijasta folija uspela odbiti sončne žarke in pod seboj zadržati nizko temperaturo.

Najprej, v začetku maja, bodo prekrili ledenik Gurschen v smučarskem središču Andermatt v skupni površini 3000 kvadratnih metrov. Stroški prekrivanja omenjenega ledenika naj bi znašali 20 evrov za kvadratni meter oziroma 66.000 evrov. Če bo poskus uspešen, bodo s prekrivanjem nadaljevali, sledili pa naj bi jim tudi Avstrijci. Znanstveniki so na podlagi satelitskih podatkov ugotovili, da so se ledeniki v obdobju 1985-2000 zmanjšali za 18 odstotkov, v obdobju 1973-1985 pa na primer le za en odstotek.

Vir: www.dnevnik.si

Nova občutljivost se prebuja v meni. Moja božanskost, jaz, se usedam v vse delčke telesa, v svojo kri, kosti, organe, kožo, mišice,… Celice se odpirajo, razširjajo, da bi vase in medse lahko sprejele več življenja, zavesti, mene. S tem se je senzibilnost mojega telesa povečala, sporočila so bolj glasna in jasna in ne morem (in nočem) jih preslišati.

Ta sporočila, ki prihajajo skozi telo v obliki občutkov, postajajo moje glavno vodilo in smernik poti. Pomagajo, da prepoznam kaj je zdaj bolj primerno zame, kam naj se obrnem in kaj naj (s)pustim.

Pot ni več označena, nima več tirnic, ni še uhojena in nobene sledi ni. Moje telo pa postaja instrument, bajalica, ki me vedno »pelje do vode«. Novi načini izbiranja poti in izkušenj, ki jih želim živeti, se realizirajo skozi mene in mi prinašajo več zaupanja vase. Kajti ničesar zunanjega ni, na kar bi se lahko oprla, kar bi me vodilo. Samo jaz vem zase.

Piše: Marjan Predanič

Um nima rad tišine, ker je neomejena, brezlična in nedoločljiva; rad pa ima zvok, zato ker je podobno kot so misli, omejen, izmerljiv in prilagodljiv. Um se izogiba tišini; zato, ker predstavlja tišina za ego “zvok” smrti.
Vendar je tišina naravno stanje stvari. Zvoki so motnja za obstoj (Pot/Tao) stvari takih kot so. Beseda »hrup« prihaja iz latinske besede nal~sea. Hrup je zvok, ki je tako moteč, da nas dela bolne! Stalno klepetanje uma in ust je čvekanje, ki izčrpa qi (energijo).
Torej je tišina eden izmed načinov notranjega hranjenja in obnavlanja moči, potrebne za samo-zdravljenje in pomlajevanje. Poleg tega, če hočete izkusiti Tao/Luč, morate privabiti neskončnost v vaš način življenja in ni boljšega načina kot da vključite tudi tišino. Kot je napisal Stari Mojster (Lao Tzu), "biti varčen pri govorjenju, je naravno" in nadalje "tisti ki govori, ne ve." Ko obvladate ne-govorjenje in "govorjenej brez govorjenja," potem boste videli Pot/Luč.

Devet načinov ohranjanja miru

V tem kar sledi sem navedel ali parafraziral odlomke iz Tao Teh Chinga (komentar v verzih Lao Tzuja k I Chingu ali Knjigi spremeb) katere sem označil s številkami, vendar brez točne navedbe poglavja. Mislim, da bi to lahko bil za vas izziv, da preberete delo Starega Mojstra (V slovenski jezik je Tao Teh Ching prevedla Maja Milčinski v svojem delu Klasiki Daoizma).

1. Cenite svoje besede (1). Vsaka beseda, ki jo izgovorite, je delček vašega qija, vaše osebne moči. Če hočete biti močni, potem morate hraniti vaš qi na način, da postavite vašim besedam največjo vrednost.
To pomeni, da ne boste govorili, razen če ste naprošeni in/ali če je nujno potrebno da to storite. Nadalje, dobro premislite kaj morate reči, bodite kratki in povejte bistvo. Povejte svoje besede vešče (2), tako da ni nič energije izgubljene. Vaše besede naj bodo raje grom, kot pa čvekanje.
Nadalje, če želite da bodo vaše besede cenjene, morate držati svojo besedo, ko jo date. To pomeni, da ne boste dali svoje obljube drugim ali sebi, če je ne mislite držati. Ne obljubljajte, da boste nekaj naredili, razen če ste popolnoma prepričani, da boste to naredili.

Nekaj človeškega sem čutila v sebi. Gojila sem lačni občutek želje po ljubezni. Ta občutek je bil tako veliko in močno opotekajoče se hrepenenje, da je preraslo v zvenenje steklenih figuric na vrvicah na mojem oknu. Tedaj je veter vzvaloval zaveso in me kakor moški veselega obraza objel s tisto nesramno izzivalno dobrohotnostjo, s katero se opešani moški radi maščujejo, ker sami niso več mladi.

Veter je začel z nekoliko opešanimi močni poplesavati okrog mene in me zvabljal v nek nov časovni pas prihodnosti. Razkazoval je svojo svojevoljnost kot čednost in hotel spremeniti mene v svojo usodo. Bil je veter s svojo surrealistično podobo, vendar ne sam na sebi, temveč v posledici njegove delovanja.

Zaradi te neznostne napetosti vetra v njegovih jadrih so škripali vodni mlini in potapljali mlinske kamne v reko ter pljuskali vodo na vse strani. Če vam rečem, da ima veter oči, da joče in ječi, mi ne boste verjeli. Veter zna tudi govoriti, vendar njegove besede so različne od besed ljudi. Njegovo govorico sem razumela, ko me je božal s svojimi ljubkimi prsti ali ko je hotel otresati grivo in žvižgati svojo samovoljnost skoz mene.

Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.
Telo.
V objemu kolo.
In pesem .
Ki jo ptice pojo.
Od nekdaj
Nikoli v slovo
Tresljaj.
Vse lepo.
Kar ujame oko.
Občutek svobode.

Današnji svetovni dan voda, ki je hkrati uvod v desetletje, v katerem bo zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij osnovno vodilo Voda za življenje, je bil pozornosti deležen tako v Sloveniji kot v svetu. Medtem ko je Slovenija znana kot z vodnimi viri bogata država, pa je stanje na področju vodnih virov v svetu vse prej kot rožnato. Podatki Organizacije Združenih narodov namreč kažejo, da več kot 1,1 milijarde svetovnega prebivalstva nima dostopa do pitne vode, 2,4 milijarde pa jih nima urejenih osnovnih sanitarno-zdravstvenih razmer.

Slovenija je po količinah vode za tretjino nad povprečjem Evropske unije, vendar se bogastva tega vira ne zavedamo dovolj in bi morali njegovo ohranitev vključiti v razvojne programe, je na posvetu o podnebnih spremembah in njihovi razsežnosti na področju voda v Evropi dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman.

Vodja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes pa je poudaril, da je ena od prvenstvenih nalog ne samo Slovenije, ampak vseh članic EU, da se na področju voda ekonomska politika varstva voda vključi v realno ceno vode. Voda namreč nima cene, ki bi vključevala tudi zunanje stroške vode, kjer gre, tako Tavzes, za vse stroške za zmanjševanje onesnaževanja in doseganja dobrega kemijskega statusa.

Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje, so viri pitne vode, ki v Sloveniji v 95 odstotkih izvirajo iz podzemnih voda, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami sorazmerno dobro ohranjeni, treba pa je ustaviti trend njihovega onesnaževanja. Vodna direktiva EU, ki jo je Slovenija sprejela z vstopom v unijo, tako od države zahteva, da do leta 2015 vzpostavi dobro stanje vseh podzemskih, površinskih in obalnih voda.

Piše: Bernarda Pavko Prava

O kitih ne želim pisat z ekološkega vidika in še manj kot o predmetu možne avanture, sem rekla dvema novinarjema. Povedala bi rada resnico pomembnega doživetja, ki potrjuje, da nam vsem zemljanom dobro gre.
Pa nam gre res? je odgovoril eden.
Ah, spet eden, ki gleda drugam kot jaz, sem pomislila...

Na koralni greben Silver Bank se kiti vsako zimo prihajajo ženit in razmnoževat, dovoljenje za plavanje z njimi pa dobijo po trije veliki katamarani tri tedne na leto. Kiti grbavci so do 15 metrov dolgi in do 40 ton težki morski pevci in akrobati sivočrnih hrbtov in svetlih trebuhov, s plisiranimi gubami od brade do trebuha in tudi 4 metre dolgimi prsnimi plavutmi. Če ravno ne skačejo ali puhajo vodo nekaj metrov visoko, jih zagledaš, ko pridejo po zrak – najmanj trimetrski mladiči na vsaki 2-3 minuti, mame na kakih 25 minut. Če mati z mladičem plava na površini, je primerno počakat, da se spusti na dno, tiho zdrsniti s čolna in se v skupini (da misli, da si večja riba J, so mi rekli ?) približati njeni glavi, da te vidi. Dejstvo, da se kit dostojanstveno umakne, če mu prideš za rep, te sili, da glavo najprej poiščeš, kar je na trenutke lahko zabavno – odvisno od vidljivosti v morju. Velike bele prsne plavuti slej ko prej zagledaš, glava pa ni vedno tam, kjer je tvoj čoln, poln prijateljev, ki bi se ti radi pridružili v vodi. No, slej ko prej je pod tabo kit v vsej svoji veličini manifestiranega duha...

Piše: Marjan Predanič

Tretji nivo: Šola Osmih Hiš

Tretji del
Šola osmih hiš daje velik pomen ujemanju (kompatibilnost). Oseba se lahko ujema ali pa ne s hišo. Oseba se lahko ujema s partnerjem ali pa ne. Kako lahko to ugotovimo?

Hiša ima svoj Hišni Gua (trigram), glede na to kako “sedi”. Oseba ima svoj Ming Gua (življenjski trigram),glede na svojo letnico rojstva.

Rojstno leto se izračuna skladno s Kitajskim Sončnim koledarjem. Kitajsko sončno leto se običajno prične 4 februarja s “prihodom pomladi”. Izračun mora biti narejen glede na ta datum.

Ming Gua osebe je tako število med 1 in 9, ker pa imamo samo osem trigramov, ker ni trigrama 5, številka 5 ne obstaja. Pravilo pravi, da za moško osebo pretvorimo 5 v 2, za žensko osebo pa pretvorimo 5 v 8.

#1 = Voda, pripadajoča smer je S
#2 = Zemlja, pripadajoča smer je JZ
#3 = Les, pripadajoča smer je V
#4 = Les, pripadajoča smer je JV
#6 = Kovina, pripadajoča smer je SZ
#7 = Kovina, pripadajoča smer je Z
#8 = Zemlja, pripadajoča smer je SV
#9 = Ogenj, pripadajoča smer je J

„Živali imajo nalezljive bolezni - kdo jih je okužil?“

Človek je na žalost postal sovražnik živali. Preganja jih in lovi, zapira jih v živalske gete in nanje prenaša bolezenske klice, zaradi česar zbolijo. Februarja 1997 je marsikdo pomislil, da je slabo slišal, ko je Bog, Stvaritelj, v Svojem razodetju govoril kot tožilec v imenu živalskega sveta: „Mnogi od vas pravijo, da imajo živali nalezljive bolezni. Kdo jih je okužil - Bog ali človek? Te informacije prejemate in doživljate nalezljive bolezni na svojem fizičnem telesu. Kdo je kriv? Bog? Ali vi sami? (Der Allgeist, GOTT, spricht unmittelbar durch Seine Prophetin in unsere Zeit hinein. Er spricht nicht das Bibelwort, str. 88)

Danes, po BSE katastrofi, SARS-u in po zadnji kokošji kugi vsakdo ve, kaj je bilo mišljeno. Komentatorjem v medijih se zdi nujno, da dogodkov ne ublažijo s podcenjevanjem. Nasprotno. Opomin je prejasen, da bi ga lahko zanemarili.

Če pomislimo, kaj že tisočletja, stoletja, še posebej pa v zadnjih desetletjih zahtevamo od živali, potem ni presenetljivo, da se nam, ljudem, vrača, kar smo živalim prizadejali in jim prizadevamo še danes.

V živalskih getih je na stotine, na tisoče živali, ki so samo še serijski proizvodi. Za nepretrgano oplojevanje uporabljajo feromone, da bi nato proizvedeno „blago“ dali potrošniku, ki se naravnost pita z mesom podjarmljenih in brezpravnih. Izločke iz teh živalskih getov vozijo na njive, skupaj s kemičnimi snovmi, ki jih vsebujejo, in drugimi strupi kot so pesticidi, fungicidi in vse druge kemikalije, ki povzročajo bolezni. Tako jih sprejme ne samo človek, ampak tudi živali gozdov in polj. Kaj živalim preostane drugega, kot da požirajo ta strup? Živijo pač od tega, kar ponujajo gozdovi in polja. Zaradi tega vedno bolj obolevajo. Povzročitelje bolezni, viruse in bakterije, prenašajo na človeka, in to upravičeno, ker je človek tvorec vsega, kar morajo živali prenašati in doživljati. Zverina človek propada zaradi svojega lastnega zverinskega obnašanja. V časopisu Kraljestvo miru, slovenska izdaja, št. 3/2003, beremo naslednje:

Piše: Sandra Kontrec

VELIKI POK? KAJ JE BILO PRED NAMI? DEJSTVO JE, DA SO ŽE PRED NAMI OBSTAJALE ŠTEVILNE VISOKE CIVILIZACIJE, A SE JE NJIHOVA ZAVEST ZARADI NERAVNOVESJA IZGUBILA. IN ČLOVEK JE MORAL ZAČETI ZNOVA. ČE SE JE VSE Z VELIKIM POKOM ZAČELO, SE LAHKO Z NJIM TUDI KONČA.

Glede na mnoga zgodovinska dejanja in izjemne dogodke in dosežke v tisočletjih zgodovine, bi v 21. stoletju pričakovali, da se bo človeštvo zavoljo svojega obstanka streznilo, postalo zrelejše, odgovornejše. A kot kaže, je zgodovina vendarle slaba učiteljica. Napake iz preteklosti se ponavljajo.
Današnja civilizacija se je znašla na točki, ko drvi prihodnost njenega obstanka v slepo ulico. Še lahko spremenimo smer? Lahko, če je ne bomo, nam grozi propad, s katerim bo izginilo vse, kar je živo.

Življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj tekmovalno, zavistno, egocentrično; želja po moči, ki se kopiči v rokah neozaveščenih ljudi, je večja kot kadarkoli poprej. Pa ne za boljše bivanje vseh na tem planetu, ne za več resnice ali več ljubezni, ampak zato, da bi bili močnejši še močnejši, da bi vladali drugim. Živimo v času, ko se vse bolj razvijata mogočna znanost in tehnologija, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da se znanstveni napredek razvija hitreje kot naša zavest. Celo najboljši tehnološki napredek ne naredi človeka bolj blaženega, bolj miroljubnega, ljubečega, sočutnega. Nasprotno, tehnologija daje človeku le še večjo uničevalno moč.
To, kar se danes imenuje človeštvo, je polje klanja, namesto radosti je trpljenje. Pohlep maloštevilnih postavlja prihodnost človeštva in našega planeta v vse večjo nevarnost, pred katero si enostavno več ne moremo zatiskati oči.
Kamorkoli se ozremo, opažamo vse večjo socialno in ekonomsko razdeljenost, vse več je lakote, kriminala, drog, nasilja, socialnih nemirov, političnih in gospodarskih prevar, vojn, rasnih konfliktov, bolezni, ogrožanja našega planeta...

Ta teden bom začel s pohvalo glavnega urednika Igorja, ki nam je uredil nove rubrike, dodal ikonce in spremenil napis za pošiljanje člankov, ki sedaj izgleda takole:



Sedaj vsaj zame izgleda precej boljše, kot je bilo prej, ko je bila samo slikica pisemčka, s katero si nisem znal kaj dosti pomagati.

V ponedeljak sem se dobil še z Markotom, uspelo mu je namreč urediti nov računalnik, s katerim bo precej lažje ustvarjal na trgovinici, obljubil sem, da mu ga bomo usposobili za delo.

V torek sem bil zares vesel, saj je bil Igor spet zares zelo priden, saj je poslal prve novice za RTS. Lahko rečem, končno smo začeli, čeprav sem imel nek tak majhen cmok v trebuhu, kako bomo vse to izpeljali.

S prevezami čez oči aktivisti protestirajo proti Benettonu zaradi okrutnosti nad avstralskimi ovcami.

BENETTON: SLEP ZA MUČENJE ŽIVALI

PETA želi, da navedeni prodajalec preneha uporabljati avstralsko volno, vse dokler se mutilacije in transport živih ovac ne prenehajo.

S prevezami čez oči in transparenti z napisom 'Benetton: slep za mučenje živali' bodo meščanke in meščani Ljubljane in Maribora, aktivistke Društva proti mučenju živali Koroške, aktivisti Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter aktivisti zagrebške organizacije Prijatelji životinja (Prijatelji živali) tudi v Sloveniji podprli veliko svetovno kampanjo PETA (People for the Ethical Treatment of Animals). Aktivistke in aktivisti se bodo zbrali pred Benettonovo prodajalno na stičišču Cankarjeve in Slovenske ulice v Ljubljani v torek, 29. marca 2005, med 12. in 13. uro, medtem ko bo akcija v Mariboru izvedena pred Benettonovo prodajalno na Gosposki ulici 20 dan pozneje, 30. marca 2005, prav tako med 12. in 13. uro.

Mesec marec je mesec mednarodnih protestov proti Benettonu. Zagrebška organizacija Prijatelji živali bo po uspešni podpori aktivistom v Pulju, na Reki, v Sarajevu, Budimpešti in Beogradu podprla tudi svoje sodelavce v Ljubljani in Mariboru. V tej akciji želijo potencialnim kupcem po prenosnem TV-ekranu prikazati šokanten videoposnetek z naslovom Skrita sramota Avstralije ter deliti letake, s katerimi protestirajo proti srhljivi zlorabi jagnjet in ovac v avstralski volnarski industriji. S tem bi verigo prodajaln pozvali, naj preneha s prodajo oblačil, izdelanih iz avstralske volne, vse dokler se odvraten postopek, imenovan »mulesing«, pa tudi transport živih ovac ne ukineta.

Kraljevo skrivnost je treba skrivati; Božje dela pa je treba razkrivati in spoštljivo oznanjati.
Devterokanonične knjige, Tob 12,7

S Plečnikom sem se prvič srečal pri cerkvi svetega Mihaela na Barju. To je še v času, ko sem bil v iskanju, koder naj bi tekle ljubljanske zmajeve črt. Poprej na njega nisem dajal kakšne pozornosti. Bil je le eden iz mnogih slovenskih arhitektov. Sicer malo bolje slaven, ob tem po samoosvojitvenem pompu, a še vedno arhitekt. Še bolj sem postal pozoren na njega, ko sem na internetu odkri trditev, da naj bil Plečnik prostozidar! Ta domneva se mi je zdela že od samega začetka dokaj absurdna, saj je bil Plečnik po svoji naravi, precej blizu cerkvi, kakor pa kakšnim »liberalnim« prostozidarjem. Lahko, da se je z njimi družil, povzemal določena njihova znanja, saj naj bi preko njih tekla ena veja znanja Hiramovega graditeljstva v stavbeništvu. (Hiram je bil legendarni graditelj templja v Jeruzalemu, ki sta ga ubila njegova učenca, da si prisvojita njegovo znanje.) A nič več od tega. Samo srečanja med velikimi mojstri ob svojem delu. V tekstih nekega drugega sodobnega slovenskega arhitekta sem odkril, da naj bi Plečnik po svoji naravi sovražil komuniste. V svojih delih, običajno na spomenikih, naj bi vgrajeval v stavke ali besede, gematrična* pravila, ki naj bi zrušila sistem komunizma in ponovno restavrirala katoliško vero ali morebiti tudi »Jezusovo kraljestvo«.

Po vseh teh odkritjih sem tudi sam malo vzel pod drobnogled Plečnika, da razčistimo, ali je resnično kaj vedel o zmajevih črtah. Kje naj bi Plečnik pridobil znanje o zmajevih črtah? A tudi od koga naj bi pridobil znanje postavljanja cerkva na svetih prostorih? To me je zanimalo še bolj zato, da izvem, koliko je v to stvar vpletena slovenska arhitektura in njeni arhitekti. V tem odvozlavanju se ne bom posvetil Plečnikovemu delu na Dunaju ali v Pragi ter Hradčanih. Usmerjeno bo predvsem na njegova dela v Ljubljani. To pa preko njegovega študijska potovanja po Italiji v letih 1889-1890, ko prepotuje Italijo, preko Benetk, Firenc, Ancone, Neaplja, vse do Rima ter kasneje Pariza, ko njegovo popotovanje prekine materina smrt. To so Plečnikova pisma iz Italije bratu Andreja, ki je bil župnik. Vendar je pregled lahko nepopoln, saj so ohranila samo Plečnikova pisma. Pisma brata Andreja se niso ohranila, zato nekako predstavljajo vozel v celotni zadevi. Ta podatek je še toliko bolj pomemben, saj naj bi bil prav brat Plečniku mentor v liturgičnih vprašanjih in svetovalec v zvezi s kultno arhitekturo in opremo. Iz nekaterih drugih pisem je razvidno, da je bil Plečnik seznanjen tudi s kitajskimi feng shui-jem. Koliko pa je resnično vedel o njemu, je na podlagi zapisanega težko sklepati. Prej bi zadeli, če bi rekli, da mu je feng-shui bil všečen kot kitajska ideja – zlitja prostora z naravo. Kot nekaj intuicijskega.

Ko ti ptica iz narave,
Sama prileti na tvojo roko,
Ker čuti, da se nima česa bati,
Ti je to lahko še eno potrdilo,
Da si v razvijanju svoje vibracije,
Na svoji pravi notranji poti,
Da si v njej res lahko eno s sabo,
Da si v njej res lahko z vsem,
Ki je v vsem.

Vsako spoznavno potrdilo,
Je še ena priložnost,
Da ji sam spet lahko rečem: »HVALA«. :)

stojči Stojan Svet

Pomladni dan,
z grenkobo obdan..
na oblačnem se je nebu,
Sonce nasmejalo dedu.

In trave,
v barvah zlato rjave,
so zaigrale melodijo,
zimi rekle so "Adijo!"

Drevesa so odela krone si razkošne,
in mraz mučijo bolečine neznosne.
Valovi morski, višji so kot ponavadi
en v drugega butajo se radi!

Vse se zbuja, vse se prebudi,
četudi, četudi Svetlobe ni!
Vsaka stvar se zgane, vse se spremeni.
Izgubi svoj čar in se spet razplamenti!

Le človek nima časa pasti!
Le človek nima časa spet Zrasti!
Boji se ustaviti za trenutek in odkriti,
da brez tega ne more srečen biti!

Piše: Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

KAKŠNA HRANA JE PRIMERNA ZA LJUDI - GLEDE NA ANATOMIJO

Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker, Brynt in v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov cilj; to omogoča zavlačevana profitabilnost, ki jo prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski), tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Brynt sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost, lovec in mesojedec (ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel) samo MIT (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit v današnji obliki, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit! Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih ortodoksne znanosti… Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«