Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Dragi bralci in prijatelji, danes smo na pozitivkah prešteli do tretjega prstka in kot radovedni otroci se že oziramo v veliki svet po novih stvareh, ki so še pred nami.
Vsem bralcem in avtorjem, ki ste bili in ustvarjali z nami od naših prvih korakov pa vse do sedaj, se zahvaljujemo za vse kar ste nam dali. Hvala za čudovito darilo in vse prekrasne trenutke. Hvala pa tudi za vso podporo angelom in Bogu.
Letos pripravljamo veliko novih stvari in veliko aktivnosti za boljši svet in čistejšo okolje, seveda tako kot dosedaj računamo tudi na vašo pomoč in sodelovanje, saj imajo le stvari, ki jih lahko delimo z drugimi pravo vrednost.
Veselimo se vseh prisrčnih in radostnih trenutkov, ki jih bomo skupaj preživeli. Prva takšna priložnost bo sedaj že tradicionalno rojstno dnevno srečanje soncov, verjetno v Vegedromu.(O datumu vas bomo obvestili)
Vsekakor pa vse vabimo, da skupaj upihnemo vse tri svečke na torti.
Canada Can't Handle Nowitzki from 95-75 yesterday,
team beat Canada 95-75 yesterday, evening the two-game exhibition series between the two countries." [read more]
Tracked on sobota, 2. september 2006 @ 03:04 CEST
Danes so pozitivke stare 3 prstke | 18 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 13. april 2005 @ 21:23 CEST
Drage bralke in dragi bralci pozitivk!
Ob tretji obletnici pozitivk vas pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste brali mojo poezijo in druge prispevke. Tudi jaz se zahvaljujem vsem avtorjem, ki ste mi ob jutranji skodelici kave pred ekranom podarjali lepe trenutke s svojimi prispevki, saj avtorji ustvarjamo iz lastnega navdiha in veselja.
V prvih treh letih življenja se otrok nauči piti mleko in še ne zna jesti z žlico. Včasih okrog sebe tudi kaj pomaže, da morajo starši očistiti. Vendar vsak otrok je lep in ljubek, ker žari okrog sebe svojo otroškost in številne nerodnosti. Za tega malega otroka sem tudi jaz malce skrbela nad eno leto in pol, ko se je razvijal pa si ga zato nič ne lastim. Zavedam se, da je ta 3-letni otrok od vseh, ki smo skrbeli zanj, da je shodil.
Pozitivke so bile ustvarjene, da ne poslušamo bomb in da se obračajo k bralcem s pozitivnimi in vzgojnimi novicami, z namenom duhovne rasti bralcev. Pozitivke naj bi se s svojimi sončnimi žarki potapljale v globino in prinašale na površje lepe sijoče bisere.
Otrok pri treh letih že zna reči: "Zrcalce, zrcalce na steni, povej!"
To zrcalce je v svojem odsevu otroku povedalo, da je lep in sončen in da se mora še marsikaj naučiti.
No, ob tej priliki bi želela spregovoriti avtorjem, bralcem in uredništvu nekaj besed. Etika pisanja naj bi bila na ravni, ki ustvarja pri bralcu stopnjo zaupanja in verodostjnosti. Pri vsaki problematiki je treba iti v globino in jo osvetliti s čimveč vidikov. Prispevek, ki se po svoji vsebini ne drži etičnih meril pa četudi je zavit v bleščečo embalažo besed, ali prispevek, ki deluje kot večkrat ponovljeno ponujanje slabega izdelka, brez pravega jedra, povzroča čustveno škodo in odpor človeka, ki se odziva včasih nežno, včasih z bičem. Žal, smo vsi samo ljudje. Temeljna načela samoregulacije, resnicoljubnosti in etičnosti morajo sprejeti tako avtorji kot uredniki. Uredniki naj se ne postavljajo kot razsodniki med komentatorja in avtorja, ali celo kot zagovorniki enega ali drugega, ko je prispevek ali komentar objavljen. Prestopanje meje dobrega okusa s šokantnimi novicami ali šokantnimi stališči ali dejanji, s katerimi se želi zgolj opozarjati nase, izgubljanje človeške orientacije v svetu ki ga živimo ter vseljivo poveličevanje samega sebe ali nenehno ponavljanje istih idej, kakor tudi maličenje in potvarjanje strokovnih, nravnih, filofzofskih, verskih ali drugih resnic in naukov kaže na svobodo neodgovornosti. Žal, narava človeka je, da vodijo nekatere rešitve k optimalnemu delovanju, druge pa k nekoristnim disfunkcijam. Pri tem pa ne smemo pozabiti zasidrane "patologije" normalnosti", ki se kaže kot defekt, vendar ga ne občutimo več kot patološkega, ker je skupen mnogim in predstavlja premajhno občutljivost za tisto kar je prav in kaj ni prav. Ko je takšen prispevek objavljen, ni več le samo stališče avtorja, temveč je to tudi stališče uredništva in uredniške politike, ki se poistoveti z avtorjem, ter odziva javnosti.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
četrtek, 14. april 2005 @ 13:28 CEST
Tudi sam se pridružujem čestitki uredništvu Pozitivk kot vsem avtorjem, bralkam in bralcem Pozitivk.
Našega duhovnega "otroka" starega tri leta bi poimenoval kar otroka nove zavesti v dobi Vodnarja, v katero smo vsi skupaj vstopili. Vstopili smo v vodnarjevo obdobje in zato mora biti prejšnja razvojna stopnja zaključena ter opuščena. Vsi prepoznavamo kako se po vsem svetu dogajajo burne spremembe. Po vseh stoletjih, v katerih so komaj prisluhnili zahtevam božanskega načrta, je že priložen račun za napačna in neopravljena dejanja.
Znanilci nove ere v kateri imajo Pozitivke na naših prostorih veliko ter pomembno vlogo že vlečejo nase silnice moči v svetovnem etru, medtem ko mnogi slepo strmijo v preteklost in se še ne morejo ali nočejo obrniti, da bi videli jutranjo zarjo. Tisti, ki so za to sprejemljivi, se že odzivajo na to, kar prihaja. Pozitivke o tem "govorijo" in pričajo skozi mnoge avtorje, saj se mnogi avtorji zavedajo, da zaradi pomanjkanja znanja ali občutka za smer mnogi zablodijo in tako delijo usodo zaostalih.
V takih trenutkih, v katerih se nam pokaže, da je večina človeštva zašla daleč stran od Izvira in se mnogi upogibajo pod neznosno težo, tako da ne morejo več najti poti nazaj. Zato Pozitivke igrajo v tem prelomnem času vlogo ponuditi Ariadnino nit, da lahko premnogi najdejo izhod iz labirinta številnih idej in religiozne ponudbe, ki še dodatno ustvarjajo religiozni kaos idej. Pogoj za vsakega je, da to resnično hoče. Pri vsem tem nikakor ne gre za novo filozofijo ali za, kdo ve, katero verzijo duhovnega razmišljanja, ne za pridobitev starih vrednot, okultno-magičnih metod, gre za prenavljajočo moč, ki iščočemu odpre pot k božanskemu načrtu.
Pozitivke nam vsem omogočajo izgradnjo živega duhovnega telesa skupnosti različnih duš in pristopom k božanskemu načrtu naše življenja. V pretežnem delu člankov in komentarjev nas kolektivni Duh docela napolnjuje z željo po združitvi s Stvarnikom. Vsem, ki iščejo imajo Pozitivke, gotovo kaj povedati. Dejstvo je, da število ljudi, ki ob navodilih človeških avtoritet ne najdejo več miru in za katere so marsikatere filozofske in verske usmeritve postale votle ter prazne, se povečuje. Raste zanimanje za duhovnost, za pravo resnično duhovnost.
Ta duhovnost je univerzalna. Za mene osebno je to notranje krščanstvo, a tega nikomur ne vsiljujem. Nas ljudi žene globoko hrepenenje po resnici, ljubezni ter miru. To ni beg pred usodo, temveč notranje slovo od prisilnega življenja, ki smo si ga v preteklosti sami naložili. Prizadevamo si za spravo z božanskim zakonom, ki človeka zaščiti in ga privede domov. Ko pa se naša duša rodi in raste, ko je ta zlata srednja pot najdena, nam je potrebno vedno manj sprememb in končno bo naredila usoda prostor za zakon novega dušnega življenja, zakon božanske ljubezni, ki je podeljena vsemu stvarstvu, brez razlikovanja, tako kot pošilja sonce svoje žarke vsem, pa če so dobri ali slabi.
Resnica ni stvar učenjakov, zastarelih mnenj in oblik, ampak vedno na nov in nepričakovan način išče svetlobno iskro v človeku. To je proces ozaveščanja človeštva v katerem imajo Pozitivke vlogo povezave različnih gledanj in mnenj na življenje samo. Pozitivke so kot nekakšne postaje iskanja nenehne rasti in razvoja zavesti ljudi.
Vsem skupaj vse dobro in naj vas še naprej Bog blagoslavlja.
Miran.
Prispeval/a: titanic dne
petek, 15. april 2005 @ 08:50 CEST
Pozdrav uredništvu, soustvarjalcem in bralcem!
Z veliko ljubezni in hvaležnosti se obračam na vas, saj sem preko tega, da sem lahko objavljala svoje, pa seveda imela možnost tudi brati čudovite članke in poezijo, v tem času veliko napredovala. To čutim v svojem srcu, kjer je lahkost, radost in sreča. To čutim vsak dan, ko prebiram časopis, kljub vsakodnevnim težavam, oviram, ki jih srečujem in neprijaznim ljudem, ki jih vidim v njihovi nesreči.
Veliko mi pomeni, da se srečam, kadar želim, s podobno mislečimi, z ljudmi, ki imajo željo iti po poti Resnice in jo iskati, ter izkušnjam, ki jih preberem, ki so jih doživeli iskalci ljubezni in trajnega miru.
Naj se časopis še naprej razvija v duhu pozitivnega, ljubečega in vspodbujajočega časopisa. Kdor nima v sebi ljubezni dovolj, da bi dal drugemu spodbudo, naj se vzdrži kritiki in obsojanju. To je moja želja, saj vsak se uči največ iz svoje zablode, ne pa iz sodb drugih. V tišini se lahko največ naučimo in če ne dobimo na negativnosti in obsodbe nazaj v odgovor ali komentar isto negativnost in obsodbo, se bo naše nezadovoljstvo in nesprejemanje mnenja drugega izničilo. Če pa dajemo neki stvari, ki je negativna pomen, tako, da govorimo in komentiramo in razlagamo ter analiziramo kaj je kdo rekel, kaj je mislil, zakaj je tako rekel, pa dajemo negativnosti in obsojanju moč, ki se le veča in veča.
Moje želje v naslednjem letu za Pozitivke so nežnost v izražanju, ljubeče, vspodbudne misli vsakega ter pustimo tistega in se vzdržimo obsojajočih komentarjev tistim, ki to še ne zmorejo. Morda bodo v naši tišini našli odgovor za svoje nezadovoljstvo, svoje rane in bolečine, ki jih nosijo v sebi. Odzivajmo se na nezadovoljstvo posameznikov z ljubeznijo in strpnostjo ter spodbujanjem tako, da jim, tisti, ki zmore pokaže pot v brezpogojno ljubezen in trajno srečo v svojem srcu.
Pozdrav in objem še enkrat vsem predvsem pa tebi dragi otročiček, ki rabiš še veliko ljubezni, da boš zrastel in preživel.
Prispeval/a: silvy dne
petek, 15. april 2005 @ 11:36 CEST
pozitivke so ena redkih internet strani v slovenščini, ko so zares vredne vsakodnevne pozornosti. čeprav mi gredo pri kakšnih člankih kar lasje pokonci, mi pa drugi izvabijo nasmešek na obraz.
kar tako naprej in želim vam in nam čimveč poučnih prispevkov
Prispeval/a: U2 dne
ponedeljek, 18. april 2005 @ 11:35 CEST
Se pridružujem čestitkam ob tretji obletnici Pozitivk Tej trojki pa bi glede na pričakovano vitalno dobo podobnih elektronskih medijskih poskusov po moje lahko upravičeno dodali še eno nulo. Pozitivke bi tako že morale prerasti otroško dobo in postati zrel medij, ki bi prerastel zaščitništvo staršev, ki so ga spočeli in porodili. Če se to ne bo v kratkem zgodilo, bo zaostal v razvoju kot retardiran otrok: vreden sicer pozornosti in ljubezni iz usmiljenja, ne pa iz veselja do iskrive kreativnosti in volje po razvoju.
Pozitivke kot inovativen projekt se bo kreativno razvijal le pod pogojem, če se bo sam nenehno inoviral. Pozitivke ne bodo preživele, če ne bodo ustvarile okolja, v katerem se bodo lahko samouresničevale. Tega okolja ne more ustvarit nobena uredniška politika, ker vsaka politika izhaja iz želje po ohranitvi lastne moči oz. ustvarjanja takega okolja, v katerem se bo lahko ta moč legitimizirala. Tako da jaz ne pozival k več urejanja, ampak k taki zavesti pisočih, da bo urejanje nepotrebno. Tako Pozitivke kot medij ne bodo eksponet kopičenja moči uredništva, ki bi jo bilo treba omejevat, ampak eksponent moči množice avtorjev, med katere se ta moč hkrati z ustvarjanjem tudi razdaja.
Če Pozitivke v naslednjem letu ne bodo črpale moči iz tega vrelca razdajanja, bi bile same do sebe do kraja dosledne le tako, če bi usahnile. Upam, da bo vsak od nas poskrbel za to, se jim to prav iz doslednosti samim sebi ne bo zgodilo.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
torek, 19. april 2005 @ 17:48 CEST
Spoštovani U2,
nisem čisto prepričan, da sem povsem razumel tvoje dobrohotno sporočilo. Bi prosim podal malce bolj pregleden načrt o tem kaj misliš?
s spoštovanjem,
Miran.
Prispeval/a: U2 dne
sreda, 20. april 2005 @ 11:36 CEST
Miran,
spoštujem tvoje gledanje na vlogo in pomen tega medija, ki ti omogoča izraziti deliti z drugimi svoje nazore, vero, izkušnje, zananja in spoznanja. Prav to vrednost, ki jo imajo pozitivke zate, pa morajo Pozitivke imet za vsakogar, ki ima svoje nazore, vero, izkušnje, znanja in spoznanja.
Uredniška politika Pozitivk je ustvarjanje odprtega prostora za vsakršno resnico. Tako poslanstvo in vzpostavitev takega odprtega prostora je bil po mojem mnenju edini skupni motiv tistih, ki smo se pred tremi leti zastavili tako ohlapen koncept Pozitivk, ki prav zaradi te svoje odprtosti tako iritira tiste, ki bi se v tej odprtosti želeli zagotoviti ekskluzivno mesto za svoje resnice.
Pozitivke imajo svoje mesto in ga bodo imele po mojem trdnem prepričanju še naprej, vendar le pod pogojem, če bo zavest o individualnem, nepsonemljivem in enkratnem iskateljstvu resnice imela tisto kritično maso, ki bo prevladala. V to pa je potrebno vlagati poleg pripravljenosti in dobre volje tudi precej energije za vzgajanje in nenazadnje onemogočanje tistih, ki take zavesti (še) nimajo in jim tudi ne predstavlja take vrednote, da bi se odrekli potrebi po izkazovanju lastne moči in težnje prevladi. Obstoj in po mojem mnenju tudi razvoj Pozitivk je kakorkoli že obrnemo utemljen na igri moči, kar spoznavamo tudi tisti, ki smo nanje 'pribežali', da bi se tej igri moči izognili.
V treh letih pa smo nekateri od ustanoviteljev prišli do spoznanja, da nas kljub odprosti portala prav nujna potreba njegovem urejanju vendarle umejuje, nam jemlje energijo in da ne rečem ogroža v našem iskateljstvu resnice na individualen, neposnemljiv in enkraten način. V tem času treh let smo nekateri odkrili, da internetna tehnologija ponuja nove možnosti odprte izmenjave resnice, saj je ta tehnologija sama produkt zavesti o individualnem, neposnemljivem in ekratnem iskateljstvu resnice. Ker Pozitivk v tem smislu ni mogoče nadgrajevati, se bo najbrž oblikoval nov portal, ki bo nam bo zadovoljil potrebe, ki jih Pozitivke ne morejo ali pa zmorejo za previsoko ceno.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 20. april 2005 @ 11:46 CEST
Spoštovani U2,
če natanko premislim vaš prispevek je za vas sedanja uredniška politika Pozitivk samo filozofija ohranitve lastne moči oziroma ustvarjanja takšnega okolja, v katerem se bo lahko ta moč legitimizirala. Vaš klic pomeni, da bi morala uredniška politika dati slovo svojih otroškim sanjam in svojemu hrepenenju po oblasti. Končno ste zadeli s svojimi mislimi in temu se preprosto reče: "Demokratizacija medija". In ker se je uredniška politika institucionalizirala tako, da se je zaprla v svoj slonokoščeni stolp in postala vsemogočna ter ne dovoli, da ji vlada tudi tudi kritična misel, se je oddaljila od bralcev, saj si nihče več ne upa napisati nobenega komentarja. Danes sem prejela email od enega svojega prijatelja, ki mi je pisal: "Ali si opazila, da na Pozitivkah ni nobenih komentarjev več?" Seveda jih ni, saj si na Pozitivkah niče ne upa več odložiti svojih naličnic. In gorje tistemu, ki se zbudi in drezne v to vesoljno pogačo uredniškega samoljubja in samozagledanosti. Za kazen mu več ne objavljajo njegovih prispevkov. Točno to se je zgodilo meni. Na Pozitivkah ostajajo tako le tisti priviligirani svečeniki, ki ne vedo več kaj početi, ker so se Pozitivke zanje povsem iztrosile. Dvoličnost takega stanja, ki so se ga ljudje v glavnem že navadili in so zanj že neobčutljivi je ena izmed konstant te sončne kulture, ki je postala zakon in v nekaterih svojih razpoznavnih oblikah krinka nazadnjaštva in samozadostnosti.
Nadalje navajate, da vi ne bi pozival k več urejanja, ampak k zavesti pišečih, da bo urejanje nepotrebno. Navajate: "Tako Pozitivke kot medij ne bodo eksponent kopičenja moči uredništva, ki bi jo bilo treba omejevati, ampak eksponent moči množice avtorjev, med katere se ta moč hkrati z ustvarjanjem tudi razdaja." Da, vendar pri tem ne more niče do bralcev prevpiti sirenskih besed, ki so namenjene malenkostnim in samoljubnim interesom. Le resnica so tisti mostovi, prek katerih se človek lahko reši. Resnica pa je vse tisto, kar človek občuti, da je neprimerno spregovoriti, ker se le-ta ne sklada samoljubnim interesom svečenikov in njihovimi uredniki. Spoštovani U2, to je začarani krog! Ko človeku naprtijo tisti ponižujoč občutek krivde, ki bi ga morali sami nositi, je tako, da lahko prihaja do razburkanosti občutkov in človek napiše tisto, kar bi moral z drugimi besedami povedati,morda z bolj otipljivimi besedami, kot ste to storili vi.
Vaš komentar se mi zdi kot povečevalno steklo velike natančnosti in ga pozdravljam, ker predstavlja intelektualno naprezanje, ki bo morda nekatere ljudi odvezalo od postelje njihovega mirnega spanca, da se bodo zamislili.
Danes sem prejela od Alesa email z navodili kako ekološko počistiti svoje okolje pa sem si mislila, zakaj bi trgala liste s platan v bližini svojega stanovanja in počela tisto, kar bi moral veter, ko bo napočil čas zato. Reproducirati gostobesedni narcisizem je sizifovo delo, ki nikomur nič ne koristi.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
sreda, 20. april 2005 @ 13:02 CEST
Dragi Titud,
hvala za obširno informacijo in pogled s tvoje strani, mislim, da sem razumel. Se bomo še nadalje trudili in s pomočjo najvišje Inteligence delovali v pravo smer.
s spoštovanjem,
Miran
Prispeval/a: U2 dne
sreda, 20. april 2005 @ 13:37 CEST
Tatjana,
predlagam da se tikava ne da bi to okrnilo najino medsebojno spoštovanje.
Če sem sedanjo uredniško politiko Pozitivk označil kot tako kot jo ti povzemaš, sem jo tako označil predvsem zato, ker kot avtorji in komentaorji ne dosegamo take zrelosti, da bi uredništva ne silili v vlogo igranja klasičnega uredništva. Pozitivke niso bile zasnovan kot medij, ki bi imel komercialno ali ideolško poslanstvo lastnikov/ustnoviteljev, ampak kot pove že ime naj bi bil to medij, ki se vzdržuje na zaupanju v neizčrpno moč dobre volje. Seveda se je v praski ves čas postavljalo vprašanje, kako se bo določala pozitivna naravnanost, ki naj bi predstvljala prag za objavo prispevkov in komentarjev. Vsaj jaz zastopam stališče, da je ta prag prav vera Pozitivk samih v dobronamernost pisočih, tudi če se ti izražajo kritično in negativno do stališč drugih. Kriterij dobronamernosti je torej vsaj zame izražen predvsem v poripravljenosti, da se pisoči odreče moči, ki bi lahko izhajala iz njegove uredniške, finačne, akademske, umetniške, cerkvene, starostne ali katerekoli druge statusne pozicije oz. avtoritete. V tem smsilu sem tudi sam raje v javnosti ohranjam anonimen status in se hkrati tudi izogibam, da bi ta status izkoriščal kot prednost pri kritiziranju tistih, ki vam tak anonimni status ne ustreza in se zato raje podpisujete s celim imenom.
Naj za konec ponovim prepričanje, da edino zaščito pred zlorabo moči in avtoritete vidim v idealu, da vsak pisec hkrati nastopa tudi v vlogi urednika. Le na tak način se lahko sproti odrekam lastni skušnjavi, da bi sam urejal Pozitivke bolj 'pozitivno' od aktualnega urednika.
Prispeval/a: Igor Petek dne
sreda, 20. april 2005 @ 15:26 CEST
Vidim, da sem dolžan nekaj pojasnil.
Najprej bi želel pojasniti moje komentarje, ki so se dogajali in se bodo dogajali. Sem včasih napisal komentar, kakor sem pač bil logiran; ali kot Igor ali pa kot Pozitivke. In vidim, da sem to počel narobe. Od sedaj naprej bodo komentarji strogo ločeni. Pod imenom Pozitivke bodo samo komentarji, ki se bodo nanašali na delo uredništva. Pod upor. imenom Igor pa bodo moji lastni pogledi na vsebino članka. Pojasnil bi pa to takole. Kot urednik Pozitivk potrjujem članke s takšno in drugačno vsebino. Poskušam biti čim bolj objektiven. Naprimer, če prispe članek o vegetarijanstvu, ga potrdim, pa čeprav sem sam še vedno jem meso. Če bi naprimer hotel izvajati tolikokrat očitano avtoriteto, bi takšnih člankov ne objavljal. Vedno zagovarjam dejstvo, da je treba prisluhniti obem stranem.
Naj omenim tudi to, da Tatjani nihče ni rekel, da je pisec, ki ji nočemo objavljati člankov. Sama je napisala, da ne bo več sodelovala in če člankov ne pošlje, jih ne morem objavit. Ker je sama napisala, da noče več sodelovati, pač nisem potrdil tistih treh pesmi, ki so še čakale na objavo. Če bo kdaj poslala kakšen članek za objavo, ga bom seveda potrdil. Sem pa napisal, da sam nočem sodelovati pri izdaji njene knjige. Ji pa še vedno ostane Aleš in z njim lahko izpelje idejo do konca. Tudi pozdravljam njeno idejo, da podari dobiček v dobrodelne namene.
Nadalje. Titud, ko pišeš o delu uredništva, jaz osebno želim, da bi res vse potekalo kakor ti praviš. Ampak še vedno je uredništvo tisto, ki prispele članke pregleda, jih uredi, kolikor je v naši moči. Profesionalnega lektorja, ki ga je enkrat predlagala tatjana, pa si ne moremo privoščiti, ker nimamo takšnih dohodkov, da bi ga lahko plačevali. Vsi pa vemo, da je lektoriranje drago.
Zdaj, če sem te prav razumel, se zavzemaš za to, da bi vsi skrbeli, da bi bili članki pozitivni, lektorirani in oddani direkt v objavo, torej brez posredovanja urednika. Če bi bilo tako, potem bi imeli še en forum. Tega pa že imamo na svetu pogovorov. Ker niso vedno vsi, ki prihajajo na Pozitivke tako pozitivno naravnani. Včasih dobimo tudi kakšen opolzki članek, ki vsekakor ni za objavo. Poleg tega je na pozitivkah objavljenih veliko dogodkov, ki jih je potrebno uredit za objavo.
Kar se mene tiče, bi tudi Tatjaninih komentarjev na pobrisal, če ne bi Stojči kar naprej prijavljal zlorabe. Ker vsak s svojimi komentarji pove tudi nekaj o sebi. In če piše žaljivo, pač svetu kaže svoj karakter. Tako je to. Ko je pred časom bil koflikt med Stojčijem in Ten-nejem, še pozitivke niso omogočale brisanje komentarjev. To se je zgodilo z zadnjo verzijo nadgraditve geeka. Pa še to lahko izbrišeš samo tisti komentar, ki je napisan direktno pod članek. Komentar komentarja pa ne moreš direktno izbrisat. Moraš potem vse izbrisat. Se pravi celo vejo.
Titud, če bi te veselilo delo v uredništvu, lahko začneš. Trenutno je prispelo in čaka na obdelavo 17 člankov. Pomoč bi bila dobrodošla.
Torej še enkrat. če vidite komentar uporabnika Igor, ga prosim ne imejte za stališče uredništva ali politiko uredništva, ampak zgolj za mojo lastno mnenje o določeni temi. Konec koncev lahko imam svoj pogled na določeno stvar.
Komentarji pod imenom Pozitivke, pa naj bodo v bodoče komentarji uredništva, kar pa nisem samo jaz, tu je še Aleš in Gape. In upam, da smo dovolj zreli, da bodo komentarji uredništva samo še kakšna obvestila. Teh pa ne manjka. Vedno se kaj dogaja.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 20. april 2005 @ 17:02 CEST
Spoštovani Titud,
hvala za odgovor, ki sem ga razumela in sprejela v skladu z dobrim namenom sporočila, izražen v pripravljenosti, da se pišoči odreče moči, ki bi lahko izhajala iz kakršnekoli njegove statusne pozicije ali avtoritete oziroma druge okoliščine. Vsak prispevek ali komentar izhaja iz neke moči ali nemoči tistega, ki ga napiše. Prispevki in komentarji ne zrcalijo samo idealov, temveč tudi lastne dileme ter miselne in nazorske konflikte s prispevki drugih avtorjev. Tu pa je treba ločiti formalno moč, ki izhaja iz položaja določenega pisca ali urednika, ki nekritično tolerira določene vsebine in neformalno moč ali nemoč tistega, ki se mu moč drugega vsiljuje na tak ali drugačen način, bodisi s strani urednika ali posredno tudi prek urednika s strani vase zaverovanega avtorja. Dejstvo je, da se srečujemo na tej relaciji z razumljivimi in nerazumljivimi zapleti in da postaja ozaveščenost zavesti, da bi vsakdo bil sam sebi urednik, težko izvedljiva, čeprav zaželna kakovost našega medsebojnega komuniciranja. Ni mogoče vselej predpostavljati takšno raven posameznikov, da bi lahko opravljali sami pri sebi funkcijo pisca in kritičnega urednika. Svoboda v pisanju se žal, zrcali tudi tako, da je le krinka za tiste, ki si utrjujejo svojo pot v neodgovornosti. Tu pa govorimo že o miselnem neredu, ko se stvari izkrivljajo, potvarjajo ali prikazujejo laži in zavajanja kot absolutne resnice. Uresničevanje vsebinske zasnove "odprtosti Pozitivk za različna mnenja" naj bi se uresničevala tudi tako, da omogoča stalno ostritev zavesti. Brez tega je medij brez vzgojne in etične moči. To pa brez kritike ne gre. Če uresničevanje vsebinske zasnove Pozitivk poteka le po scenarju, ki so si ga zamislili in ga vsiljujejo samo eni avtorji, je razumljivo da drugi avtorji v mejah svoje avtonomije mišljenja in svojih intelektualnih sposobnosti ne morejo podrejati svojega delovanja njihovim interesom in spreminjajo polje takega delovanja tudi tako, da tako izdelane pozicije pod plaščem demokracije okličejo kot nedemokratične in se na tak ali drugačen način uprejo, saj ne morejo kar naprej sijati kot luna z mistično prijaznostjo na svet, ki ga jim ga ti avtorji ponujajo kot absolut . Če nek avtor napiše kritični komentar na prispevek, se ne more odvijati celotni scenarji tako, da drugi avtor prijavi zlorabo pri uredniku (išče potuho in zaščito pod krinko neke užaljenosti) in da se urednik spravi na komentatorja s poplavo neprimernih polemik, temveč naj bi sam avtor napisal argumentiran odgovor na takšen kritičen komentar in z argumenti podkrepil svojo verodostojnost tudi tako, da bi nasoprotnika z argumenti razorožil. Javnost pa zna presoditi kaj je prav in kaj ni. Meni se zdi ta ponujena pozitivno naravnana dobronamernost le težko dosegljivi " i d e a l ", ki jo vsak meri s svojim vatlom in prilagaja svojim potrebam in vzrcem mišljenja. Moralna prizadetost avtorja, ki izhaja iz njegovega čustvovanja, rahločutnosti in nekritičnosti z neodprtostjo za nepotvorjenim soočenjem, ne more prispevati k razvojni usmerjenosti medija in je popolnoma razumljvo, da se bodo avtorji, ki si želijo globljih kriterijev kritičnosti preselili tja, kjer jim uredniška politika to omogoča, saj to je kvas za ostritev in rast zavesti. Vse drugo je le nekritično sprejemanje vsiljenih matric zavesti. Edino s soočenjem mnenj je mogoče doseči pluralnost. Pravi kritiki, ki bi povedali svoje mnenje kam plovejo Pozitivke s svojo uredniško politiko niso le tisti, ki čudežno mešajo zrak in so se s svojimi kremplji kot netopirji ustavili na kakšni knjigi ter viseli nekaj časa z glavami navzdol in nato vzplahutali kot učenjaki, ki bodo sedaj solili pamet vsemu vesoljnemu svetu. Pa naj mi bo oproščeno za to prispodobo. Morda pa prebivajo po univerzah in knjižnicah tisti, v bližini resnic, in le-ti najverjetneje skušajo čimbolj uresničiti svoje intelektualne zmožnosti z znanjem in ne delajo z javnostjo tako kot "svinja z mehom". Branje ni zgolj poročevalsko spremljanje dogodkov, je nekaj več, vsebina branja je lahko polna podmen, namigovanj, nejasnosti, nerazumljive vzvišenenosti in ocvetličenega veselja avtorja nad lastnim egom, ki se neomejeno bohoti in rine svojo namišljeno učenost k fiktivni popolnosti, ki bi ji morali vsi kimati. Toliko protislovij, nedonošenih ugotovitev in spodrsljajev, kot jih zgolj nekateri avtorji lansirajo na Pozitivkah, ni mogoče najti prav v nobenem kolikor toliko resnem mediju. Prazni prostor pa ni mogoče polniti prav z vsem kar komu pride na pamet. Demokratizacije pa ni mogoče doseči s silo in z vključevanjem določenih skupin, ki posiljujejo druge.
Glede anonimnega statusa pa so mišljenja deljena. Jaz osebno želim nastopati s polnim imenom. Kar sem zapisala, sem zapisala pa četudi mi je kdaj spodrsnilo. Svojega statusa ne izkoriščam, ker ga enostavno nimam v povezavi s Pozitivkami ali kakšno drugo politično, finančno ali drugačno močjo, ki bi lahko vplivala na medij oziroma na bralce. Vsa moč, ki jo imam je v moji besedi - žlahtna v poeziji ali morda tudi kdaj kritična v prispevku ali komentarju.
Lep pozdrav in mi je bilo v čast in veselje, da mi je bilo mogoče komunicirati na argumentirani ravni.
Prispeval/a: U2 dne
sreda, 20. april 2005 @ 17:03 CEST
Igor,
prav ugotavljaš, da temeljni problem Pozitivk je v tem, da ti jih je treba sploh urejat. Ker ti jih je treba urejat pa je za urejanje potrebna ena uredniška politika, ki ji avtorji in bralci dajo legitimnost tko kot pač vsaki politiki. In kjer je politika, tam je moč, torej je legitimnost v bistvu privolitev v to, da se ta moč uporabi. Slaba poltika ali njena odsotnost to moč uprablja slabo ali neligitimno in ta odostnost ureniške politike se pač odrazla v zlorabi moči ne toliko uredništva kot po moje piscev, ki prezemajo vlogo oblikovalcev uredniške politike.
Jaz si ne želim urejanja Pozitivk, ker mi same Pozitivke vsebinsko ne pomenijo toliko, da bi jih vzdrževal pri življenju z uveljavljanjem lastne uredniške politike. V tem smislu se mi zdi bliže forum Svet pogovorov, ki se pretežno samourejuje. So mi pa Pozitivke blizu kot alternativni koncept medija, ki ga urejujejo bralci in pisci sami, zato bi bilo po mojem potrebno organizirati odprt uredniški sistem, v katerem bi se bralce postavilo v vlogo urednikov. Pred objavo posameznega prispevka bi avtorju izrazili kakšen nasvet, pomislek, mu predlagali kakšen popravek, Pozitivke pa bi avtorju omogočile določeni časovni rok, da predloge in pripombe upošteva ali ne. Na podlagi izražene preference bralcev do tega tako urejenega končenga prispevka bi se javno izdelala prioritenal lista objav prispevkov, ki bi jih urednik 'spuščal' v objavo ali ne brez posebnega individualnega angažiranja in odgovornosti.
Igor, po moje bi ti tak koncept Pozitivk dosti bolje odgovarjal kot sedanji kaos, s katerim je malokodo zadovoljen.
NE ZAMUDITE
Dragi bralci in prijatelji, danes smo na pozitivkah prešteli do tretjega prstka in kot radovedni otroci se že oziramo v veliki svet po novih stvareh, ki so še pred nami.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 13. april 2005 @ 21:23 CEST
Ob tretji obletnici pozitivk vas pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste brali mojo poezijo in druge prispevke. Tudi jaz se zahvaljujem vsem avtorjem, ki ste mi ob jutranji skodelici kave pred ekranom podarjali lepe trenutke s svojimi prispevki, saj avtorji ustvarjamo iz lastnega navdiha in veselja.
V prvih treh letih življenja se otrok nauči piti mleko in še ne zna jesti z žlico. Včasih okrog sebe tudi kaj pomaže, da morajo starši očistiti. Vendar vsak otrok je lep in ljubek, ker žari okrog sebe svojo otroškost in številne nerodnosti. Za tega malega otroka sem tudi jaz malce skrbela nad eno leto in pol, ko se je razvijal pa si ga zato nič ne lastim. Zavedam se, da je ta 3-letni otrok od vseh, ki smo skrbeli zanj, da je shodil.
Pozitivke so bile ustvarjene, da ne poslušamo bomb in da se obračajo k bralcem s pozitivnimi in vzgojnimi novicami, z namenom duhovne rasti bralcev. Pozitivke naj bi se s svojimi sončnimi žarki potapljale v globino in prinašale na površje lepe sijoče bisere.
Otrok pri treh letih že zna reči: "Zrcalce, zrcalce na steni, povej!"
To zrcalce je v svojem odsevu otroku povedalo, da je lep in sončen in da se mora še marsikaj naučiti.
No, ob tej priliki bi želela spregovoriti avtorjem, bralcem in uredništvu nekaj besed. Etika pisanja naj bi bila na ravni, ki ustvarja pri bralcu stopnjo zaupanja in verodostjnosti. Pri vsaki problematiki je treba iti v globino in jo osvetliti s čimveč vidikov. Prispevek, ki se po svoji vsebini ne drži etičnih meril pa četudi je zavit v bleščečo embalažo besed, ali prispevek, ki deluje kot večkrat ponovljeno ponujanje slabega izdelka, brez pravega jedra, povzroča čustveno škodo in odpor človeka, ki se odziva včasih nežno, včasih z bičem. Žal, smo vsi samo ljudje. Temeljna načela samoregulacije, resnicoljubnosti in etičnosti morajo sprejeti tako avtorji kot uredniki. Uredniki naj se ne postavljajo kot razsodniki med komentatorja in avtorja, ali celo kot zagovorniki enega ali drugega, ko je prispevek ali komentar objavljen. Prestopanje meje dobrega okusa s šokantnimi novicami ali šokantnimi stališči ali dejanji, s katerimi se želi zgolj opozarjati nase, izgubljanje človeške orientacije v svetu ki ga živimo ter vseljivo poveličevanje samega sebe ali nenehno ponavljanje istih idej, kakor tudi maličenje in potvarjanje strokovnih, nravnih, filofzofskih, verskih ali drugih resnic in naukov kaže na svobodo neodgovornosti. Žal, narava človeka je, da vodijo nekatere rešitve k optimalnemu delovanju, druge pa k nekoristnim disfunkcijam. Pri tem pa ne smemo pozabiti zasidrane "patologije" normalnosti", ki se kaže kot defekt, vendar ga ne občutimo več kot patološkega, ker je skupen mnogim in predstavlja premajhno občutljivost za tisto kar je prav in kaj ni prav. Ko je takšen prispevek objavljen, ni več le samo stališče avtorja, temveč je to tudi stališče uredništva in uredniške politike, ki se poistoveti z avtorjem, ter odziva javnosti.
Toliko otroku na pot. Vso srečo!
Lep pozdrav
Tatjana Malec
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 14. april 2005 @ 13:28 CEST
Našega duhovnega "otroka" starega tri leta bi poimenoval kar otroka nove zavesti v dobi Vodnarja, v katero smo vsi skupaj vstopili. Vstopili smo v vodnarjevo obdobje in zato mora biti prejšnja razvojna stopnja zaključena ter opuščena. Vsi prepoznavamo kako se po vsem svetu dogajajo burne spremembe. Po vseh stoletjih, v katerih so komaj prisluhnili zahtevam božanskega načrta, je že priložen račun za napačna in neopravljena dejanja.
Znanilci nove ere v kateri imajo Pozitivke na naših prostorih veliko ter pomembno vlogo že vlečejo nase silnice moči v svetovnem etru, medtem ko mnogi slepo strmijo v preteklost in se še ne morejo ali nočejo obrniti, da bi videli jutranjo zarjo. Tisti, ki so za to sprejemljivi, se že odzivajo na to, kar prihaja. Pozitivke o tem "govorijo" in pričajo skozi mnoge avtorje, saj se mnogi avtorji zavedajo, da zaradi pomanjkanja znanja ali občutka za smer mnogi zablodijo in tako delijo usodo zaostalih.
V takih trenutkih, v katerih se nam pokaže, da je večina človeštva zašla daleč stran od Izvira in se mnogi upogibajo pod neznosno težo, tako da ne morejo več najti poti nazaj. Zato Pozitivke igrajo v tem prelomnem času vlogo ponuditi Ariadnino nit, da lahko premnogi najdejo izhod iz labirinta številnih idej in religiozne ponudbe, ki še dodatno ustvarjajo religiozni kaos idej. Pogoj za vsakega je, da to resnično hoče. Pri vsem tem nikakor ne gre za novo filozofijo ali za, kdo ve, katero verzijo duhovnega razmišljanja, ne za pridobitev starih vrednot, okultno-magičnih metod, gre za prenavljajočo moč, ki iščočemu odpre pot k božanskemu načrtu.
Pozitivke nam vsem omogočajo izgradnjo živega duhovnega telesa skupnosti različnih duš in pristopom k božanskemu načrtu naše življenja. V pretežnem delu člankov in komentarjev nas kolektivni Duh docela napolnjuje z željo po združitvi s Stvarnikom. Vsem, ki iščejo imajo Pozitivke, gotovo kaj povedati. Dejstvo je, da število ljudi, ki ob navodilih človeških avtoritet ne najdejo več miru in za katere so marsikatere filozofske in verske usmeritve postale votle ter prazne, se povečuje. Raste zanimanje za duhovnost, za pravo resnično duhovnost.
Ta duhovnost je univerzalna. Za mene osebno je to notranje krščanstvo, a tega nikomur ne vsiljujem. Nas ljudi žene globoko hrepenenje po resnici, ljubezni ter miru. To ni beg pred usodo, temveč notranje slovo od prisilnega življenja, ki smo si ga v preteklosti sami naložili. Prizadevamo si za spravo z božanskim zakonom, ki človeka zaščiti in ga privede domov. Ko pa se naša duša rodi in raste, ko je ta zlata srednja pot najdena, nam je potrebno vedno manj sprememb in končno bo naredila usoda prostor za zakon novega dušnega življenja, zakon božanske ljubezni, ki je podeljena vsemu stvarstvu, brez razlikovanja, tako kot pošilja sonce svoje žarke vsem, pa če so dobri ali slabi.
Resnica ni stvar učenjakov, zastarelih mnenj in oblik, ampak vedno na nov in nepričakovan način išče svetlobno iskro v človeku. To je proces ozaveščanja človeštva v katerem imajo Pozitivke vlogo povezave različnih gledanj in mnenj na življenje samo. Pozitivke so kot nekakšne postaje iskanja nenehne rasti in razvoja zavesti ljudi.
Vsem skupaj vse dobro in naj vas še naprej Bog blagoslavlja.
Miran.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: titanic dne petek, 15. april 2005 @ 08:50 CEST
Z veliko ljubezni in hvaležnosti se obračam na vas, saj sem preko tega, da sem lahko objavljala svoje, pa seveda imela možnost tudi brati čudovite članke in poezijo, v tem času veliko napredovala. To čutim v svojem srcu, kjer je lahkost, radost in sreča. To čutim vsak dan, ko prebiram časopis, kljub vsakodnevnim težavam, oviram, ki jih srečujem in neprijaznim ljudem, ki jih vidim v njihovi nesreči.
Veliko mi pomeni, da se srečam, kadar želim, s podobno mislečimi, z ljudmi, ki imajo željo iti po poti Resnice in jo iskati, ter izkušnjam, ki jih preberem, ki so jih doživeli iskalci ljubezni in trajnega miru.
Naj se časopis še naprej razvija v duhu pozitivnega, ljubečega in vspodbujajočega časopisa. Kdor nima v sebi ljubezni dovolj, da bi dal drugemu spodbudo, naj se vzdrži kritiki in obsojanju. To je moja želja, saj vsak se uči največ iz svoje zablode, ne pa iz sodb drugih. V tišini se lahko največ naučimo in če ne dobimo na negativnosti in obsodbe nazaj v odgovor ali komentar isto negativnost in obsodbo, se bo naše nezadovoljstvo in nesprejemanje mnenja drugega izničilo. Če pa dajemo neki stvari, ki je negativna pomen, tako, da govorimo in komentiramo in razlagamo ter analiziramo kaj je kdo rekel, kaj je mislil, zakaj je tako rekel, pa dajemo negativnosti in obsojanju moč, ki se le veča in veča.
Moje želje v naslednjem letu za Pozitivke so nežnost v izražanju, ljubeče, vspodbudne misli vsakega ter pustimo tistega in se vzdržimo obsojajočih komentarjev tistim, ki to še ne zmorejo. Morda bodo v naši tišini našli odgovor za svoje nezadovoljstvo, svoje rane in bolečine, ki jih nosijo v sebi. Odzivajmo se na nezadovoljstvo posameznikov z ljubeznijo in strpnostjo ter spodbujanjem tako, da jim, tisti, ki zmore pokaže pot v brezpogojno ljubezen in trajno srečo v svojem srcu.
Pozdrav in objem še enkrat vsem predvsem pa tebi dragi otročiček, ki rabiš še veliko ljubezni, da boš zrastel in preživel.
Titanic
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Pozitivke dne petek, 15. april 2005 @ 10:31 CEST
Uredništvo Pozitivk
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Pozitivke dne petek, 15. april 2005 @ 10:40 CEST
Uredništvo Pozitivk
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: stojči dne petek, 15. april 2005 @ 11:30 CEST
Tudi sam se pridružujem
dobrim željam soavtorjev
in urednikov.
In se hkrati zahvaljujem tudi tebi,
draga anonimna bralka in bralec,
ki redno bereš moje članke in komentarje. :)
Iskrena ti Hvala, hvala, hvala. :)
Pozornost reke tvojega in mojega živjenja
naj nama bo usmerjena k njenemu izvoru,
ki vedno samo sije in sije,
Sije notranjo ljubezen, mir in resnico,
ki seveda ni od tega sveta. :)
Sestre in bratje glejmo v svetlo prihodnost,
združimo se v etru pozitivkinih vibracij.
Prijatelj mi je omenil,
da mora biti za pozitivkami neka čarovnija??
Če kaka čarovnija res je,
je to lahko samo čarovnija tvoje in moje ljubezni.
Dihajmo in pošiljajmo si ljubezen
in vse stvarstvo nam bo hvaležno.
Naj bo tvoje srce blagoslovljeno!
Amen.
---
stojči
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: silvy dne petek, 15. april 2005 @ 11:36 CEST
kar tako naprej in želim vam in nam čimveč poučnih prispevkov
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: asta dne sobota, 16. april 2005 @ 22:26 CEST
Pozdrav, asta
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: jaka dne nedelja, 17. april 2005 @ 09:25 CEST
Vse najboljše uredništvu
in vse najboljše vsem vam.
In to zares - čisto vsaki dan.
Hvala za vse....
Vse dobro.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: U2 dne ponedeljek, 18. april 2005 @ 11:35 CEST
Pozitivke kot inovativen projekt se bo kreativno razvijal le pod pogojem, če se bo sam nenehno inoviral. Pozitivke ne bodo preživele, če ne bodo ustvarile okolja, v katerem se bodo lahko samouresničevale. Tega okolja ne more ustvarit nobena uredniška politika, ker vsaka politika izhaja iz želje po ohranitvi lastne moči oz. ustvarjanja takega okolja, v katerem se bo lahko ta moč legitimizirala. Tako da jaz ne pozival k več urejanja, ampak k taki zavesti pisočih, da bo urejanje nepotrebno. Tako Pozitivke kot medij ne bodo eksponet kopičenja moči uredništva, ki bi jo bilo treba omejevat, ampak eksponent moči množice avtorjev, med katere se ta moč hkrati z ustvarjanjem tudi razdaja.
Če Pozitivke v naslednjem letu ne bodo črpale moči iz tega vrelca razdajanja, bi bile same do sebe do kraja dosledne le tako, če bi usahnile. Upam, da bo vsak od nas poskrbel za to, se jim to prav iz doslednosti samim sebi ne bo zgodilo.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 19. april 2005 @ 17:48 CEST
nisem čisto prepričan, da sem povsem razumel tvoje dobrohotno sporočilo. Bi prosim podal malce bolj pregleden načrt o tem kaj misliš?
s spoštovanjem,
Miran.
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: U2 dne sreda, 20. april 2005 @ 11:36 CEST
spoštujem tvoje gledanje na vlogo in pomen tega medija, ki ti omogoča izraziti deliti z drugimi svoje nazore, vero, izkušnje, zananja in spoznanja. Prav to vrednost, ki jo imajo pozitivke zate, pa morajo Pozitivke imet za vsakogar, ki ima svoje nazore, vero, izkušnje, znanja in spoznanja.
Uredniška politika Pozitivk je ustvarjanje odprtega prostora za vsakršno resnico. Tako poslanstvo in vzpostavitev takega odprtega prostora je bil po mojem mnenju edini skupni motiv tistih, ki smo se pred tremi leti zastavili tako ohlapen koncept Pozitivk, ki prav zaradi te svoje odprtosti tako iritira tiste, ki bi se v tej odprtosti želeli zagotoviti ekskluzivno mesto za svoje resnice.
Pozitivke imajo svoje mesto in ga bodo imele po mojem trdnem prepričanju še naprej, vendar le pod pogojem, če bo zavest o individualnem, nepsonemljivem in enkratnem iskateljstvu resnice imela tisto kritično maso, ki bo prevladala. V to pa je potrebno vlagati poleg pripravljenosti in dobre volje tudi precej energije za vzgajanje in nenazadnje onemogočanje tistih, ki take zavesti (še) nimajo in jim tudi ne predstavlja take vrednote, da bi se odrekli potrebi po izkazovanju lastne moči in težnje prevladi. Obstoj in po mojem mnenju tudi razvoj Pozitivk je kakorkoli že obrnemo utemljen na igri moči, kar spoznavamo tudi tisti, ki smo nanje 'pribežali', da bi se tej igri moči izognili.
V treh letih pa smo nekateri od ustanoviteljev prišli do spoznanja, da nas kljub odprosti portala prav nujna potreba njegovem urejanju vendarle umejuje, nam jemlje energijo in da ne rečem ogroža v našem iskateljstvu resnice na individualen, neposnemljiv in enkraten način. V tem času treh let smo nekateri odkrili, da internetna tehnologija ponuja nove možnosti odprte izmenjave resnice, saj je ta tehnologija sama produkt zavesti o individualnem, neposnemljivem in ekratnem iskateljstvu resnice. Ker Pozitivk v tem smislu ni mogoče nadgrajevati, se bo najbrž oblikoval nov portal, ki bo nam bo zadovoljil potrebe, ki jih Pozitivke ne morejo ali pa zmorejo za previsoko ceno.
lp titud
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. april 2005 @ 11:46 CEST
če natanko premislim vaš prispevek je za vas sedanja uredniška politika Pozitivk samo filozofija ohranitve lastne moči oziroma ustvarjanja takšnega okolja, v katerem se bo lahko ta moč legitimizirala. Vaš klic pomeni, da bi morala uredniška politika dati slovo svojih otroškim sanjam in svojemu hrepenenju po oblasti. Končno ste zadeli s svojimi mislimi in temu se preprosto reče: "Demokratizacija medija". In ker se je uredniška politika institucionalizirala tako, da se je zaprla v svoj slonokoščeni stolp in postala vsemogočna ter ne dovoli, da ji vlada tudi tudi kritična misel, se je oddaljila od bralcev, saj si nihče več ne upa napisati nobenega komentarja. Danes sem prejela email od enega svojega prijatelja, ki mi je pisal: "Ali si opazila, da na Pozitivkah ni nobenih komentarjev več?" Seveda jih ni, saj si na Pozitivkah niče ne upa več odložiti svojih naličnic. In gorje tistemu, ki se zbudi in drezne v to vesoljno pogačo uredniškega samoljubja in samozagledanosti. Za kazen mu več ne objavljajo njegovih prispevkov. Točno to se je zgodilo meni. Na Pozitivkah ostajajo tako le tisti priviligirani svečeniki, ki ne vedo več kaj početi, ker so se Pozitivke zanje povsem iztrosile. Dvoličnost takega stanja, ki so se ga ljudje v glavnem že navadili in so zanj že neobčutljivi je ena izmed konstant te sončne kulture, ki je postala zakon in v nekaterih svojih razpoznavnih oblikah krinka nazadnjaštva in samozadostnosti.
Nadalje navajate, da vi ne bi pozival k več urejanja, ampak k zavesti pišečih, da bo urejanje nepotrebno. Navajate: "Tako Pozitivke kot medij ne bodo eksponent kopičenja moči uredništva, ki bi jo bilo treba omejevati, ampak eksponent moči množice avtorjev, med katere se ta moč hkrati z ustvarjanjem tudi razdaja." Da, vendar pri tem ne more niče do bralcev prevpiti sirenskih besed, ki so namenjene malenkostnim in samoljubnim interesom. Le resnica so tisti mostovi, prek katerih se človek lahko reši. Resnica pa je vse tisto, kar človek občuti, da je neprimerno spregovoriti, ker se le-ta ne sklada samoljubnim interesom svečenikov in njihovimi uredniki. Spoštovani U2, to je začarani krog! Ko človeku naprtijo tisti ponižujoč občutek krivde, ki bi ga morali sami nositi, je tako, da lahko prihaja do razburkanosti občutkov in človek napiše tisto, kar bi moral z drugimi besedami povedati,morda z bolj otipljivimi besedami, kot ste to storili vi.
Vaš komentar se mi zdi kot povečevalno steklo velike natančnosti in ga pozdravljam, ker predstavlja intelektualno naprezanje, ki bo morda nekatere ljudi odvezalo od postelje njihovega mirnega spanca, da se bodo zamislili.
Danes sem prejela od Alesa email z navodili kako ekološko počistiti svoje okolje pa sem si mislila, zakaj bi trgala liste s platan v bližini svojega stanovanja in počela tisto, kar bi moral veter, ko bo napočil čas zato. Reproducirati gostobesedni narcisizem je sizifovo delo, ki nikomur nič ne koristi.
Lep pozdrav
Tatjana Malec
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 20. april 2005 @ 13:02 CEST
hvala za obširno informacijo in pogled s tvoje strani, mislim, da sem razumel. Se bomo še nadalje trudili in s pomočjo najvišje Inteligence delovali v pravo smer.
s spoštovanjem,
Miran
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: U2 dne sreda, 20. april 2005 @ 13:37 CEST
predlagam da se tikava ne da bi to okrnilo najino medsebojno spoštovanje.
Če sem sedanjo uredniško politiko Pozitivk označil kot tako kot jo ti povzemaš, sem jo tako označil predvsem zato, ker kot avtorji in komentaorji ne dosegamo take zrelosti, da bi uredništva ne silili v vlogo igranja klasičnega uredništva. Pozitivke niso bile zasnovan kot medij, ki bi imel komercialno ali ideolško poslanstvo lastnikov/ustnoviteljev, ampak kot pove že ime naj bi bil to medij, ki se vzdržuje na zaupanju v neizčrpno moč dobre volje. Seveda se je v praski ves čas postavljalo vprašanje, kako se bo določala pozitivna naravnanost, ki naj bi predstvljala prag za objavo prispevkov in komentarjev. Vsaj jaz zastopam stališče, da je ta prag prav vera Pozitivk samih v dobronamernost pisočih, tudi če se ti izražajo kritično in negativno do stališč drugih. Kriterij dobronamernosti je torej vsaj zame izražen predvsem v poripravljenosti, da se pisoči odreče moči, ki bi lahko izhajala iz njegove uredniške, finačne, akademske, umetniške, cerkvene, starostne ali katerekoli druge statusne pozicije oz. avtoritete. V tem smsilu sem tudi sam raje v javnosti ohranjam anonimen status in se hkrati tudi izogibam, da bi ta status izkoriščal kot prednost pri kritiziranju tistih, ki vam tak anonimni status ne ustreza in se zato raje podpisujete s celim imenom.
Naj za konec ponovim prepričanje, da edino zaščito pred zlorabo moči in avtoritete vidim v idealu, da vsak pisec hkrati nastopa tudi v vlogi urednika. Le na tak način se lahko sproti odrekam lastni skušnjavi, da bi sam urejal Pozitivke bolj 'pozitivno' od aktualnega urednika.
lp titud
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Igor Petek dne sreda, 20. april 2005 @ 15:26 CEST
Najprej bi želel pojasniti moje komentarje, ki so se dogajali in se bodo dogajali. Sem včasih napisal komentar, kakor sem pač bil logiran; ali kot Igor ali pa kot Pozitivke. In vidim, da sem to počel narobe. Od sedaj naprej bodo komentarji strogo ločeni. Pod imenom Pozitivke bodo samo komentarji, ki se bodo nanašali na delo uredništva. Pod upor. imenom Igor pa bodo moji lastni pogledi na vsebino članka. Pojasnil bi pa to takole. Kot urednik Pozitivk potrjujem članke s takšno in drugačno vsebino. Poskušam biti čim bolj objektiven. Naprimer, če prispe članek o vegetarijanstvu, ga potrdim, pa čeprav sem sam še vedno jem meso. Če bi naprimer hotel izvajati tolikokrat očitano avtoriteto, bi takšnih člankov ne objavljal. Vedno zagovarjam dejstvo, da je treba prisluhniti obem stranem.
Naj omenim tudi to, da Tatjani nihče ni rekel, da je pisec, ki ji nočemo objavljati člankov. Sama je napisala, da ne bo več sodelovala in če člankov ne pošlje, jih ne morem objavit. Ker je sama napisala, da noče več sodelovati, pač nisem potrdil tistih treh pesmi, ki so še čakale na objavo. Če bo kdaj poslala kakšen članek za objavo, ga bom seveda potrdil. Sem pa napisal, da sam nočem sodelovati pri izdaji njene knjige. Ji pa še vedno ostane Aleš in z njim lahko izpelje idejo do konca. Tudi pozdravljam njeno idejo, da podari dobiček v dobrodelne namene.
Nadalje. Titud, ko pišeš o delu uredništva, jaz osebno želim, da bi res vse potekalo kakor ti praviš. Ampak še vedno je uredništvo tisto, ki prispele članke pregleda, jih uredi, kolikor je v naši moči. Profesionalnega lektorja, ki ga je enkrat predlagala tatjana, pa si ne moremo privoščiti, ker nimamo takšnih dohodkov, da bi ga lahko plačevali. Vsi pa vemo, da je lektoriranje drago.
Zdaj, če sem te prav razumel, se zavzemaš za to, da bi vsi skrbeli, da bi bili članki pozitivni, lektorirani in oddani direkt v objavo, torej brez posredovanja urednika. Če bi bilo tako, potem bi imeli še en forum. Tega pa že imamo na svetu pogovorov. Ker niso vedno vsi, ki prihajajo na Pozitivke tako pozitivno naravnani. Včasih dobimo tudi kakšen opolzki članek, ki vsekakor ni za objavo. Poleg tega je na pozitivkah objavljenih veliko dogodkov, ki jih je potrebno uredit za objavo.
Kar se mene tiče, bi tudi Tatjaninih komentarjev na pobrisal, če ne bi Stojči kar naprej prijavljal zlorabe. Ker vsak s svojimi komentarji pove tudi nekaj o sebi. In če piše žaljivo, pač svetu kaže svoj karakter. Tako je to. Ko je pred časom bil koflikt med Stojčijem in Ten-nejem, še pozitivke niso omogočale brisanje komentarjev. To se je zgodilo z zadnjo verzijo nadgraditve geeka. Pa še to lahko izbrišeš samo tisti komentar, ki je napisan direktno pod članek. Komentar komentarja pa ne moreš direktno izbrisat. Moraš potem vse izbrisat. Se pravi celo vejo.
Titud, če bi te veselilo delo v uredništvu, lahko začneš. Trenutno je prispelo in čaka na obdelavo 17 člankov. Pomoč bi bila dobrodošla.
Torej še enkrat. če vidite komentar uporabnika Igor, ga prosim ne imejte za stališče uredništva ali politiko uredništva, ampak zgolj za mojo lastno mnenje o določeni temi. Konec koncev lahko imam svoj pogled na določeno stvar.
Komentarji pod imenom Pozitivke, pa naj bodo v bodoče komentarji uredništva, kar pa nisem samo jaz, tu je še Aleš in Gape. In upam, da smo dovolj zreli, da bodo komentarji uredništva samo še kakšna obvestila. Teh pa ne manjka. Vedno se kaj dogaja.
LP Igor Petek
---
Igor
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. april 2005 @ 17:02 CEST
hvala za odgovor, ki sem ga razumela in sprejela v skladu z dobrim namenom sporočila, izražen v pripravljenosti, da se pišoči odreče moči, ki bi lahko izhajala iz kakršnekoli njegove statusne pozicije ali avtoritete oziroma druge okoliščine. Vsak prispevek ali komentar izhaja iz neke moči ali nemoči tistega, ki ga napiše. Prispevki in komentarji ne zrcalijo samo idealov, temveč tudi lastne dileme ter miselne in nazorske konflikte s prispevki drugih avtorjev. Tu pa je treba ločiti formalno moč, ki izhaja iz položaja določenega pisca ali urednika, ki nekritično tolerira določene vsebine in neformalno moč ali nemoč tistega, ki se mu moč drugega vsiljuje na tak ali drugačen način, bodisi s strani urednika ali posredno tudi prek urednika s strani vase zaverovanega avtorja. Dejstvo je, da se srečujemo na tej relaciji z razumljivimi in nerazumljivimi zapleti in da postaja ozaveščenost zavesti, da bi vsakdo bil sam sebi urednik, težko izvedljiva, čeprav zaželna kakovost našega medsebojnega komuniciranja. Ni mogoče vselej predpostavljati takšno raven posameznikov, da bi lahko opravljali sami pri sebi funkcijo pisca in kritičnega urednika. Svoboda v pisanju se žal, zrcali tudi tako, da je le krinka za tiste, ki si utrjujejo svojo pot v neodgovornosti. Tu pa govorimo že o miselnem neredu, ko se stvari izkrivljajo, potvarjajo ali prikazujejo laži in zavajanja kot absolutne resnice. Uresničevanje vsebinske zasnove "odprtosti Pozitivk za različna mnenja" naj bi se uresničevala tudi tako, da omogoča stalno ostritev zavesti. Brez tega je medij brez vzgojne in etične moči. To pa brez kritike ne gre. Če uresničevanje vsebinske zasnove Pozitivk poteka le po scenarju, ki so si ga zamislili in ga vsiljujejo samo eni avtorji, je razumljivo da drugi avtorji v mejah svoje avtonomije mišljenja in svojih intelektualnih sposobnosti ne morejo podrejati svojega delovanja njihovim interesom in spreminjajo polje takega delovanja tudi tako, da tako izdelane pozicije pod plaščem demokracije okličejo kot nedemokratične in se na tak ali drugačen način uprejo, saj ne morejo kar naprej sijati kot luna z mistično prijaznostjo na svet, ki ga jim ga ti avtorji ponujajo kot absolut . Če nek avtor napiše kritični komentar na prispevek, se ne more odvijati celotni scenarji tako, da drugi avtor prijavi zlorabo pri uredniku (išče potuho in zaščito pod krinko neke užaljenosti) in da se urednik spravi na komentatorja s poplavo neprimernih polemik, temveč naj bi sam avtor napisal argumentiran odgovor na takšen kritičen komentar in z argumenti podkrepil svojo verodostojnost tudi tako, da bi nasoprotnika z argumenti razorožil. Javnost pa zna presoditi kaj je prav in kaj ni. Meni se zdi ta ponujena pozitivno naravnana dobronamernost le težko dosegljivi " i d e a l ", ki jo vsak meri s svojim vatlom in prilagaja svojim potrebam in vzrcem mišljenja. Moralna prizadetost avtorja, ki izhaja iz njegovega čustvovanja, rahločutnosti in nekritičnosti z neodprtostjo za nepotvorjenim soočenjem, ne more prispevati k razvojni usmerjenosti medija in je popolnoma razumljvo, da se bodo avtorji, ki si želijo globljih kriterijev kritičnosti preselili tja, kjer jim uredniška politika to omogoča, saj to je kvas za ostritev in rast zavesti. Vse drugo je le nekritično sprejemanje vsiljenih matric zavesti. Edino s soočenjem mnenj je mogoče doseči pluralnost. Pravi kritiki, ki bi povedali svoje mnenje kam plovejo Pozitivke s svojo uredniško politiko niso le tisti, ki čudežno mešajo zrak in so se s svojimi kremplji kot netopirji ustavili na kakšni knjigi ter viseli nekaj časa z glavami navzdol in nato vzplahutali kot učenjaki, ki bodo sedaj solili pamet vsemu vesoljnemu svetu. Pa naj mi bo oproščeno za to prispodobo. Morda pa prebivajo po univerzah in knjižnicah tisti, v bližini resnic, in le-ti najverjetneje skušajo čimbolj uresničiti svoje intelektualne zmožnosti z znanjem in ne delajo z javnostjo tako kot "svinja z mehom". Branje ni zgolj poročevalsko spremljanje dogodkov, je nekaj več, vsebina branja je lahko polna podmen, namigovanj, nejasnosti, nerazumljive vzvišenenosti in ocvetličenega veselja avtorja nad lastnim egom, ki se neomejeno bohoti in rine svojo namišljeno učenost k fiktivni popolnosti, ki bi ji morali vsi kimati. Toliko protislovij, nedonošenih ugotovitev in spodrsljajev, kot jih zgolj nekateri avtorji lansirajo na Pozitivkah, ni mogoče najti prav v nobenem kolikor toliko resnem mediju. Prazni prostor pa ni mogoče polniti prav z vsem kar komu pride na pamet. Demokratizacije pa ni mogoče doseči s silo in z vključevanjem določenih skupin, ki posiljujejo druge.
Glede anonimnega statusa pa so mišljenja deljena. Jaz osebno želim nastopati s polnim imenom. Kar sem zapisala, sem zapisala pa četudi mi je kdaj spodrsnilo. Svojega statusa ne izkoriščam, ker ga enostavno nimam v povezavi s Pozitivkami ali kakšno drugo politično, finančno ali drugačno močjo, ki bi lahko vplivala na medij oziroma na bralce. Vsa moč, ki jo imam je v moji besedi - žlahtna v poeziji ali morda tudi kdaj kritična v prispevku ali komentarju.
Lep pozdrav in mi je bilo v čast in veselje, da mi je bilo mogoče komunicirati na argumentirani ravni.
Lep pozdrav
Tatjana Malec
Danes so pozitivke stare 3 prstke
Prispeval/a: U2 dne sreda, 20. april 2005 @ 17:03 CEST
prav ugotavljaš, da temeljni problem Pozitivk je v tem, da ti jih je treba sploh urejat. Ker ti jih je treba urejat pa je za urejanje potrebna ena uredniška politika, ki ji avtorji in bralci dajo legitimnost tko kot pač vsaki politiki. In kjer je politika, tam je moč, torej je legitimnost v bistvu privolitev v to, da se ta moč uporabi. Slaba poltika ali njena odsotnost to moč uprablja slabo ali neligitimno in ta odostnost ureniške politike se pač odrazla v zlorabi moči ne toliko uredništva kot po moje piscev, ki prezemajo vlogo oblikovalcev uredniške politike.
Jaz si ne želim urejanja Pozitivk, ker mi same Pozitivke vsebinsko ne pomenijo toliko, da bi jih vzdrževal pri življenju z uveljavljanjem lastne uredniške politike. V tem smislu se mi zdi bliže forum Svet pogovorov, ki se pretežno samourejuje. So mi pa Pozitivke blizu kot alternativni koncept medija, ki ga urejujejo bralci in pisci sami, zato bi bilo po mojem potrebno organizirati odprt uredniški sistem, v katerem bi se bralce postavilo v vlogo urednikov. Pred objavo posameznega prispevka bi avtorju izrazili kakšen nasvet, pomislek, mu predlagali kakšen popravek, Pozitivke pa bi avtorju omogočile določeni časovni rok, da predloge in pripombe upošteva ali ne. Na podlagi izražene preference bralcev do tega tako urejenega končenga prispevka bi se javno izdelala prioritenal lista objav prispevkov, ki bi jih urednik 'spuščal' v objavo ali ne brez posebnega individualnega angažiranja in odgovornosti.
Igor, po moje bi ti tak koncept Pozitivk dosti bolje odgovarjal kot sedanji kaos, s katerim je malokodo zadovoljen.
lp titud