Osnovna šola naj bi bila mnogo več kot ustanova, ki učence opremlja z znanjem, so se strinjali strokovnjaki in ravnatelji na srečanju osnovnošolskih ravnateljev, ki včeraj in danes poteka na Bledu. Dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete je poudaril, da učitelji učenca z ustreznim delovanjem lahko ubranijo celo pred prevzemanjem potrošniških vrednot, vendar le, če mu omogočijo, da si izoblikuje svoje.
Vrednote so za človeka pomembne, opozarja Ihan, saj poenostavljajo vsakdanje odločanje, tako da z njim ne izgubljamo časa. Vendar opozarja, da bo učenec prave vrednote razvil le, če mu jih učitelj ne bo vsiljeval, hkrati pa mu bo prikazoval svet takšen, kakršen je v resnici. Če učenec razvije napačne vrednote ali ponotranji tiste, ki mu jih vsiljuje kdo drug, se kasneje v resničnem življenju ne bo znašel in bo hitro prevzel potrošniške. Te nas skušajo prepričati, da smo zadovoljni šele takrat, ko lahko pri nakupu svobodno izbiramo med ponujenim, v resnici pa po Ihanovih besedah pravo zadovoljstvo prinaša le vnaprej načrtovan nakup.
"V osnovnih šolah učence prepogosto pripravljamo na poklic, premalokrat pa se zavedamo, da jih učimo za življenje," je izpostavila sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Magdalena Šverc . Šole morajo biti zato po njenem bolj avtonomne. Ravnatelji pogosto čakajo na navodila ministrstva, preden sami kaj spremenijo, namesto da bi prevzeli odgovornost in ravnali avtonomno tako pri odločanju kot tudi na finančnem področju, poudarja.
Šverčeva med usmeritvami, ki jim bo v prihodnje sledilo šolsko ministrstvo, izpostavlja nujnost spodbujanja podjetniške miselnosti pri učencih. "Le tako bodo razmišljali o ciljih in o poteh do njih, ne pa o državnih pomočeh," pravi. To se bo lahko zgodilo le, če bodo učitelji učencem znanje osmislili in jim povedali, za kaj ga bodo lahko uporabili. Opozarja, da pogoste besede, da vsako znanje enkrat pride prav, niso ustrezen način osmišljanja.
