Moj svet je bil na začetku prazen,
za ljudi sem bila golazen.
Niso me marali, niso sprejeli,
niso me resno jemali, vsak zase so živeli.

Bila sem poosebljena žalost sveta,
duša, hrepenela po svetlobi.
Bila sem mirna, tiha vsa..
sodila si o svoji usodi.

Pa se od nekod je vzelo,
občutje, kar veselo.
Občutek, da pripadam,
da vsaj nekam spadam.

Počasi v meni je tlelo,
in na koncu se je popolnoma vnelo.
To je, ki zdaj me žge,
riše rano v srce.

Odmevi iz sveta ob Papeževi smrti.

"Dober in zvest služabnik Boga je bil poklican domov", je v odzivu na nocojšnjo smrt papeža Janeza Pavla II. v kratki izjavi dejal ameriški predsednik George Bush, ob tem pa dodal, da je "cerkev izgubila svojega pastirja, svet pa prvaka svobode".

"Prispeval k oblikovanju zgodovine"

Janez Pavel II. je na nepogrešljiv način vtisnil pečat našemu času in prispeval k oblikovanju zgodovine, je izjavila avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. Njegova neuklonljiva vera v dostojanstvo slehernega človeka je označila njegova prizadevanja za človekove pravice, mir in socialno pravičnost. Janez Pavel II. je bistveno prispeval k premoščanju razkola na evropski celini.

"Svet je revnejši"

Vodja nemške škofovske konference Karl Kardinal Lehmann je zapisal, da je papež po svetu pozival k odprtosti k bogu, tako kristjane kot ostale, posebej revne. Njegova odločnost je pripomogla k zrušenju marsikaterega zidu, med drugim železne zavese. Bil je pogumna priča evangelizma, velikan svetovne zgodovine in trajen vzor ne le katolikom. "Svet je revnejši. Ostajajo žalost, hvaležnost in zvestoba njegovi duhovni dediščini."

Neke noči se bo na Zemljo usulo perje.
Belo nežno tiho perje.
Padalo bo celo noč,
cel dan in še eno noč.
Padalo bo
In na Zemlji bo nastala tišina.
Dolga bela tišina.
In vstal bo otrok.
In zavriskal.
Vstal bo otrok.
In od veselja zakričal.
Vstal bo otrok.
Vsak.
In se smejal.
Pobiral perje in ga metal v zrak.
Naj pada !
Naj pada Mir na Zemljo!
Bo vpil.

Oddaljen zven,
skozenj šel si ti.
Ostal je na sipini morja
kamen tvoj obraz,
na obrežju negibna senca,
ti si zaboden vanjo,
po razsutem pesku
morska trava,
ki morje na robu spanja
v svoj mir obleče.

Potopljena ura.
Priplaval na površje
je njen kazalec,
pred poldnevno pripeko rak.
Zravnan in vitek
merilec časa je veslal
v prosojini dan.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je včeraj predstavila dva projektna sklopa, ki bosta potekala v aprilu. April je v ŠOU Ljubljana že tradicionalni mesec študentskega založništva, medijev in izobraževanja, obenem pa tudi mesec študentske sociale in zdravstva.

Projekt April - mesec študentske sociale in zdravstva sta predstavila minister za socialo in zdravstvo v ŠOU Matevž Caserman in vodja projekta Ana Arzenšek . V okviru projekta bodo organizirali tečaj kuhanja, tradicionalno študentsko krvodajalsko akcijo, predavanje o darovanju kostnega mozga ter predavanja in delavnice o zdravem načinu prehranjevanja, škodljivih učinkih sončenja, ženskem odnosu do telesa, preprečevanju zasvojenosti, iskanju prve zaposlitve in problematiki študentskih družin.

Aprila bodo potekale tudi okrogle mize o navidezni enakopravnosti žensk, homoseksualcih, samomorilnosti v Sloveniji in o privlačnosti hendikepiranih teles. Sedmega aprila bodo v mladinskem hotelu Celica odprli razstavo o pridelavi in uporabi konoplje skozi zgodovino na Slovenskem, 14. aprila pa bo na Dvornem trgu odprtje festivala prostovoljstva mladih. Dvajsetega aprila bo na športnem igrišču v Rožni dolini potekalo tekmovanje v spretnostni vožnji "Rejs u Rožni 2", po tekmovanju pa bo sledil še rockovski koncert skupin.

Pri obeh projektnih sklopih bo sodelovalo več kot sto študentov, zanju pa so v ŠOU namenili pet milijonov tolarjev.

Vir: www.dnevnik.si

Piše: dr. France Susman

Marsikdo vidi v mački zgolj živo mišjo past. Kdor jo pa vzame v svoj družinski krog, kmalu uvidi, kako pametna je in kako zna celo logično sklepati. Morda ne nosi svojih čustev tako očitno na tački kot pes, je pa sposobna še globlje navezanosti in naklonjenosti. Do sedaj sem odkril 64 knjig, ki imajo v naslovu izraz “Duša živali”. V “Souls of Animals” čitamo o presenetljivih podvigih muck. Irene Caudwell pripoveduje, kako je bila njena družina dvakrat obvarovana pred zastrupitvijo s plinom. Prvič je toliko časa mijavkala pred vrati spalnice, dokler zaspanec ni zavohal plina. Drugič je zbudila celo družino z mijavkanjem, čeprav je bila zaprta v kuhinji. Irenina mati je nenadoma zbolela. Ni se mogla niti premakniti v oddaljeni sobi. Mucka je prišla in družino opozorila.

“Sunday Express” pripoveduje, kako se je v kuhinji zaprta mačka ob požaru tako metala ob vrata, da je stanovalce zbudila in jim rešila življenje. Okno od kuhinje je bilo odprto in mačka bi se lahko rešila na prosto.

Gospod W. Tombleson, je v avstralskem New South Walesu opazoval mačko, ki je prežala na kačo. Ni je mogla privabiti iz grmovja, zato je prinesla svojo malo mucko. Kača trika ni prepoznala, vrgla se je proti mali mucki, mati mačka je pa kačo ubila.

Neki zdravnik pripoveduje v reviji “The Cat”: “Ko sem se nekega opoldneva vrnil iz obiska bolnikov v svojo ordinacijo, je pred hišnimi vrati čakala neka mačka. Tožeče je mijavkala, ko mi je sledila v hišo. Mislil sem, da je lačna, zato sem ji ponudil mleka. Obrnila se je od sklede in tožila še naprej. Ko sem se sklonil, da bi jo pobožal, sem zagledal pod njeno čeljustjo velik ognojek (absces). V govorilnici sem odprl ognojek in rano oskrbel. Žival je bila popolnoma mirna. Ko sem z zdravljenjem končal, je skočila na tla in se pritisnila k mojim nogam. Odšla je v vežo, popila mleko in prosila, da jo spustim ven. Naslednjega dne je spet čakala ob isti uri. Tri dni je točno prihajala na zdravljenje, dokler ni bila rana ozdravljena. Potem se ni več pojavila. Od kod je vedla, da sem zdravnik in da ji lahko pomagam?”

Prej se zbrišejo dejanja kot besede,
običajno dejanja, ki imajo rožna lica
in izteg roke iz srčne strani.
Nikoli ne moreta biti dejanje
in beseda v ravnotežju,
kajti dobra dejanja
so oblečena v kraljevsko oblačilo,
besede blišč pa zlati
ali črni posodo iz katere prahaja.

Blišč posode je lahko sračje gnezdo
ali posoda s črnimi biseri,
zato veljajo za besede druga merila
kot za dejanja.

Dejanja s kraljevskim oblačilom
pripadajo kraljevemu prestolu,
če je dejanje grešno
pa mu pripada črna kapuca,
ki se ji rabelj pridruži.

Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, živi in deluje v Komendi, ukvarja pa se z raziskavami na področju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja. Medicinsko fakulteto je končal leta 1987 v Zagrebu, izobrazbo s področja tradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju. Dr. Papuga je eden prvih slovenskih zdravnikov, ki svojim pacientom ob določenih boleznih toplo priporoča tudi brezmesno dieto, saj je kot dolgoletni vegetarijanec na lastni koži občutil blagodejne učinke miroljubne prehrane.

Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Zgodilo se je pred približno desetimi leti med bivanjem na Kitajskem, kjer sem bolj ali manj prevzel njihov način prehranjevanja in začel jesti zelo malo mesa. Toda v tem času sem dvakrat vseeno pojedel dva precej bogata mesna obroka, po katerih sem se izredno slabo počutil. Ni mi bilo potrebno preveč razmišljati, da sem ugotovil povezavo med mesno prehrano in slabšim zdravjem. Tudi, ko sem se ozrl v preteklost, sem prišel do zaključka, da sem vedno zboleval v tistem obdobju, ko sem jedel veliko mesa in mlečnih izdelkov. Pri spremembi načina prehranjevanja so mi pomagale tudi kitajske tradicionalne vaje (Tai qi in Qi gong), kjer sem se naučil prisluhniti telesu in njegovim potrebam. Kajti telo nam samo sporoča, katere snovi so škodljive in motijo harmonijo telesa, duha in uma. Ugotovil sem tudi, da lahko na duhovni poti hitreje napredujemo, če imamo čisto telo.

Kako so na vašo spremembo prehranjevanja reagirali vaši kolegi zdravniki?
Jaz vegetarijanski način prehranjevanja ne obešam na velike zvonove, kajti nikomur ne želim vsiljevati svojega življenjskega sloga. Pacientom z določenimi boleznimi sicer toplo priporočam brezmesno prehrano. Na splošno pa sem prepričan, da bi moral vsak človek sam začutiti globoko željo po vegetarijanstvu, kajti če ga mi prepričujemo in silimo, s tem pri njem samo povzročimo občutek ogroženosti, jeze, negotovosti, strahu. Iz takšnega ravnanja potem ustvarjamo konflikt, frustracijo, ki pa je v nasprotju s temeljnim načelom vegetarijanstva, to je nenasilje. Če se borimo proti nasilju z novim nasiljem, ustvarimo še več nasilja. Dejstvo je, da ne moremo globoko zakoreninjene miselne vzorce ljudi prisilno spreminjati. Vegetarijanstvo je notranji proces vsakega posameznika. Kdorkoli bo prisilno postal vegetarijanec, bo samo trpel in ne bo dolgo zdržal. Moji stanovski kolegi spoštujejo mojo odločitev, zato še z nikomur nisem prišel v konflikt.

Ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke, 2. aprilu, bo v Pionirski knjižnici ob 11. uri potekala proslava, na kateri bodo še posebej veliko pozornost posvetili 200-letnici rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Na proslavi, ki jo knjižnica pripravlja skupaj s Slovensko sekcijo IBBY (International Board on Books for Young People), Centrom za mladinsko književnost in knjižničartsvo ter veleposlaništvom kraljevine Danske, bodo med drugim odprli razstavo z naslovom Andersen pri nas, razglasili kandidaturo ilustratorke Lile Prap za Andersenovo nagrado za leto 2006, prebrali poslanico IBBY, ki jo je letos napisala indijska pisateljica Manorama Džafa, in podelili priznanja Moja naj knjiga 2005, ki jo izbirajo mladi bralci.

Slavnostnemu nagovoru danskega veleposlanika Larsa Mollerja bo sledil kratek kulturni program učencev OŠ Ledina.

V akciji Moja naj knjiga 2005 je že tretjič zapored zmagala zbirka Anica Dese Muck, na seznamu za najljubšo prevedeno mladinsko knjigo pa se je najviše ponovno povzpel Harry Potter J. K. Rowling.

Vir: www.dnevnik.si

Piše: Miran Zupančič.

, To je molitev osvoboditve od živih ljudi, ki nas nenehno vežejo in nam s tem uničujejo življenje. Najpogosteje se nam to dogaja v naših najtesnejših odnosih ( mož-žena, mati-oče, brat-sestra, otroci-starši, guru-učenec…).
Oglejmo si tipičen primer take nezdrave, nesvobodne veze, ki ima v večini primerov dolgoročno za posledico katastrofalne učinke.

Npr.: Vaš partner ali partnerica je na vas premočno navezana in vi bi želeli iti na nek za vas pomemben seminar. Ko svojemu partnerju to poveste, je v trenutku »ogenj v hiši« Na vse načine vam bo tak partner poskušal preprečiti, da greste – nekateri celo zbolijo, da potem ne morete oditi. V naših osebnih odnosih smo zelo malo svobodni, a se tega ne zavedamo vse do trenutka, ko želimo oditi za dan dva. Takrat udari na površje naša ali partnerjeva pretirana nesvobodna vezanost. Tako skozi partnerja ali nas delujejo hudi duhovi, ki nam ali partnerju ne dajo svobode, ki nam jo je Bog dal. Začne se bitka. Ljubosumje še kako spada v to igro.

Ali pa se vam dogaja, da vas prične vaš bivši partner nadlegovati in vam vse bolj in bolj povzroča težave, ko ste si ravnokar uredili novo življenje. Prav tako se dogaja na relaciji z našimi starši, ki nas znajo še kako močno vezati in nam ne dajo svobode. Celo zbolijo, da nas vežejo na sebe in nam znajo povzročiti občutek slabe vesti. Kaj storiti, da se rešimo tega zla?

Rdeči noski - klovni zdravniki so včeraj, 30.3.2005 na Pediatrični kliniki praznovali svoj rojstni dan. Pred enim letom so namreč začeli s svojimi rednimi obiski malih bolnikov na nevrološkem, nefrološkem, hemato-onkološkem in dializnem oddelku. Ob svojem prvem jubileju bodo Rdeči noski prihodnji teden obiskali tudi male bolnike na Primorskem, in sicer v izolski in šempetrski bolnišnici, jeseni pa bodo v primorskih bolnišnicah začeli tudi z rednimi obiski, so sporočili iz Društva za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski.

Klovni - zdravniki niso zdravniki, preoblečeni v klovne, temveč profesionalni igralci, ki skušajo z nevsakdanjimi zdravniškimi vizitami ublažiti pomen bolezni in bolnišnice. Njihov cilj je, da bi otroci in njihovi starši vsaj za kratek čas pozabili, kje so in zakaj.

Ideja klovnov zdravnikov se je rodila leta 1986 v Ameriki pod okriljem Michaela Christensena in zaživela leta 1991, ko so pri Big Apple Circusu začeli uresničevati projekt Clown Care Unit. Od takrat dalje klovni kot nasmejani in veseli zdravniki v bolnišnicah redno obiskujejo bolne ljudi vseh starosti.

Nihče ni vedel kaj nas čaka,
kako usoda življenja tok pretaka,
a ko spominjaš otroških se dni,
kaj dal bi, da bi bi spet brez skrbi.
Ko mama potolaži vsakeršni jok
in oče se hvali: "To moj je otrok".
Pa veš, da je že daleč tedaj,
ko menil si, da... svet je le raj,
ko menil si, da je konec sveta,
že če zgodbica se nesrečno konča.

Zdaj več ne upaš živeti v raju,
bilo prelepo bi kot cvetje v maju,
pa vendar zavedajoč se, da življenje je dar,
bi morali iz njega narediti si raj.
Da nas po svetu ne bi vodil le um,
da ni važno le to kaj je pogum,
ampak, da pot ti ustira srce
in daje ti smisel, čeprav nevede.

Hitrost je eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Da bi zmanjšali število nesreč in njihove posledice je država začrtala nacionalni program varnosti cestnega prometa, v katerega je vključen tudi projekt Hitrost, ki ga je junija lani kot prva poskusno začela izvajati Policijska uprava Kranj. V tem okviru so že opravili analizo prometnih nesreč, določili kritične cestne odseke in pregledali prometno signalizacijo, izvajajo pa tudi nadzore hitrosti in obveščajo javnost o nadzorih in drugih ukrepih. Pozitivni rezultati so se že pokazali, saj je na mestih izvajanja projekta opazen upad prometnih nesreč in kršitev prometnih predpisov, je na današnji okrogli mizi, namenjeni tej problematiki, povedal Boštjan Omrzel s Policijske uprave Kranj.

Na policijski postaji Kranj, ki je zadolžena za operativno izvajanje projekta, so se sprva pojavile nekatere bojazni, da projekt prinaša le dodatno delo. Kasneje pa so ugotovili, da lahko projekt, če se razširi na celo državo, bistveno pripomore k temu, da se bo hitrost na slovenskih cestah zmanjšala. Na kranjski policijski upravi so se iz projekta, ki se bo poskusno izvajal do 1. junija letos, naučili, da hitrosti ni mogoče obravnavati ločeno od ostale prometne problematike in da obstaja močna povezanost med vožnjo pod vplivom alkohola in prekoračitvijo hitrosti. Ob tem je Omrzel opozoril tudi na razlike med prekoračitvijo omejitve hitrosti in prilagojeno hitrostjo ter poudaril, da je voznik dolžan v vseh psihofizičnih, vremenskih in tehničnih razmerah obvladati svoje vozilo.

Prisilni vpoklicanec v nemško nacistično vojsko in prostovoljni ujetnik ameriške vojske Karel Brozda iz zdaj razdeljenega češko-poljskega mesta Tješin je pred dnevi dobil pismo, ki ga je pred več kot šestdesetimi leti iz ujetniškega taborišča poslal svojim staršem, da bi jih obvestil, da je živ in zdrav ter da ga lahko kmalu pričakujejo doma. Zdaj 87-letni Karel Brozda je bil pred šestimi desetletji poljski državljan, ker je s starši živel v Tješinu, ki je takrat sodil v okupirano Poljsko. Zato so ga Nemci vpoklicali pod orožje in ga poslali na zahodno fronto, kjer je sodeloval v sklepnih bitkah nemške vojske z zavezniškimi enotami, ki so po izkrcanju v Normandiji prodirale v osrčje Nemčije. V Franciji je bil tudi ranjen. Ko je ozdravel, je izkoristil prvo priložnost in se vdal "nasprotnikom", ki so ga zaprli v ameriško ujetniško taborišče z obljubo, da ga bodo kmalu spustili domov.

Razglednico z veselo novico je poslal staršem, vendar do njih ni prišla.Razglednica s "svežo" novico, da ga bodo v kratkem izpustili iz taborišča, je v teh dneh, ko se Evropa pripravlja na slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, prišla na njegov naslov, namesto da bi jo že pred desetletji dobili zdaj že pokojni starši. Izgubljena poštna pošiljka je namreč potrebovala kar nenavadno veliko časa, da je našla pot do hiše naslovnikov.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 2: ŠTIRI – janja UTELEŠENJA NoE sept 04
(zavajanje/odvračanje, prevajanje, potrjevanje in dojemanje)

V razredu smo, kjer si sočasno učenec in učitelj, ko v šaudu razpravljamo o različnih ravneh vaših izkušenj in učenj. K vam pridemo, da vas ljubimo, sedimo zraven in vam pomagamo prenesti vaše besede nazaj. Vi jih ustvarjate. Kar se bo danes pojavilo, še ni bilo napisano ne izkušeno, ni nekaj, kar vas mi učimo, ampak se učite vi in učite nas in druge. Prinašamo vas blagoslove spominjanja, kdo v resnici ste. Želite identiteto z vozniškega dovoljenja, pa niste samo človek, ampak dosti dosti več.
Tudi vas, ki boste to brali – vse pozdravljamo kot vodje nebeških družin.
Kot učitelji v drugih dimenzijah ste prišli na Zemljo, da se naučite nekaj novega v dobro Vsega Kar Je. Ko opazujete iz dojemanja iluzije, pozabljate, kdo ste, ker je lažje biti samo človek...

Cauldre je bil obtožen (gotovo tudi že ti), da je pasiven, da ne naredi dovolj za svet, da bi se moral boriti, zavzemati stališča, imeti srast za delo, zagovarjati kakšno stran. Očitali so mu, tako kot lahko že tebi, kako zelo neaktiven je. Drugo vrsto dela opravljate, ne tisto na bojnih poljih, ker veste, da takoj ko se začnete borite, krepite dualnost. Problem ste enako kot rešitev, posebej pred volitvami.
Pred štirimi leti smo rekli – ne glasujte, stojte za nizkim zidom, opazujte. Takrat ste zunaj dualnosti in res razumete, kako stvari delujejo. Opazovalec nima odgovornosti (zaradi katere imate težave v telesih). Največ, kar lahko za svet narediš ti ali vsak voditelj, je – ljubi svet in ga razumi, da je natanko tak, kot izbira biti. Stopi nazaj in poglej, kako resničen je. Potem boš vedel, kaj narest, da ti ni treba nič narest, ne vzet meča v roko.

Ne vem kako je s tabo,
ampak kar se mene tiče,
lahko hitro prepoznam,
ali je nekoga pisanje nekaj,
kar se mu samo zdi,
ali od nekje kaj prepisuje,
ali pa za svojimi besedami res stoji,
torej so njegove besede
plod njegovih lastnih spoznanj in izkustev.

Prejšnji teden so me poklicali z zagrebške televizije
in me prosili če lahko sodelujem v njihovi oddaji o prehrani,
kjer naj bi povedal nekaj o življenju na prani.

Pred dvema letoma,
ko sem bil na prani,
so pri meni doma posneli prispevek za njihovo enkrat tedensko oddajo
Globalno Sijelo.

Reakcija njihovih gledalcev na oddajo je bila osupljivo pozitivna,
saj so mi ljudje pisali
in me po telefonu spraševali o tej temi.

Tokrat sem jim pojasnil, da se že več kot leto dni »normalno« prehranjujem,
da je v Zagrebu društvo »pranojedcev«
in naj se obrnejo na njih.

Z obema rokama,
prijemam darove, ki mi jih da!
Vsa sem predana,
ko vidim ljudi.. iz krvi in mesa.

Nebeška je moč,
pred mano vsa,
četudi temna je noč,
se na nebu luna smehjla!

V jutru cvetje nov dan začne!
Listje, kot čaše so polne vode,
ki rosa prilije jo nežno, skrbno,
da si cvet lahko, vsak odpre oko.

Oblaki morda nočejo vstran
in se postavijo Soncu v bran.
Kot železna zavesa njegovih sanj,
naredijo mračen, oblačen dan!

Iščem sostanovalca ali sostanovalko v prijetni hišici s teraso, vrtom in garažo na Litijski 169 v Ljubljani. Cena 50.000 + stroški, vseljivo predvidoma v maju.

V upoštev pridejo le nekadilci, vegetarijanci, poštene in odgovorne osebe, z občutkom za duhovno.

MARIJAN RUDEL
Litijska 169
1000 Ljubljana
tel. 031/844-375

Pa še to. Privlačna mi je ideja, ki sem jo pravkar zasledil na Sončni pošti, o prostoru za družabna srečanja, kjer vsekakor ne bi smelo manjkati dejavnosti, ki odpirajo in povezujejo – mislim na glasbo, ples, poezijo...srečanja bi lahko bila tematska. Morda bi se lahko zmenili tudi za sodelovanje (sem glasbenik in voditelj plesov v krogu).

Prisrčen pozdrav

Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je na današnjem glasovanju potrdil poročilo o človekovih pravicah za leto 2004, v katerem Evropsko unijo poziva k uravnoteženemu krmarjenju med zagotavljanjem človekovih pravic in bojem proti mednarodnemu terorizmu, k prizadevanjem za odpravo smrtne kazni v državah, ki to obliko kaznovanja še izvajajo, k ohranitvi embarga na prodajo orožja Kitajski ter k osredotočenju na trgovino z ljudmi. Poročilo, ki ga je pripravil poslanec Evropske ljudske stranke (EPP) Simon Coveney, je odbor potrdil s 63 glasovi za in tremi proti, predvidoma 27. aprila pa ga bo na zasedanju v Bruslju obravnaval tudi Evropski parlament.

Coveneyjevo poročilo o človekovih pravicah za leto 2004 in o politiki EU do tega vprašanja prikazuje razmere v 70 državah (v Rusiji, južnih in jugovzhodnih sosedah EU, Aziji, Afriki ter v obeh Amerikah). Osredotoča se predvsem na kršitve človekovih pravic in na morebiten napredek na tem področju. Avtor poročila se je soočil tudi z zapletenimi vprašanji, povezanimi z velikimi trgovinskimi partnericami EU - Rusijo, Kitajsko, ZDA in Indijo.

Zavod za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport ter Evropsko komisijo bo danes organiziral dvodnevni posvet z naslovom Strategije razvijanja in udejanjanja ključnih kompetenc v Sloveniji. Udeležence bosta pozdravila direktor zavoda Alojz Pluško in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Magdalena Šverc. Vstop Slovenije v Evropsko unijo, globalizacija in oblikovanje družbe znanja pomeni tudi za slovensko šolstvo velik izziv, saj se v spremenjenih družbenih okoliščinah spreminjajo tudi koncepti učenja in poučevanja ter oblikovanja kurikula. Pri tem se med drugim zastavlja vprašanje, kam in kako v okvir novih konceptualnih premislekov uvrstiti koncept kompetenc, so med razloge za organizacijo posveta navedli na zavodu za šolstvo.

Uresničevanje strateških ciljev Lizbonske deklaracije poteka po metodi odprte koordinacije dela v osmih različnih delovnih skupinah v okviru Evropske komisije. Strategija je sicer operacionalizirana v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010, po katerem bi Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno stalne gospodarske rasti z večjim številom boljših služb in večjo socialno povezanostjo. Oblikovan je bil tudi dokument o osmih ključnih kompetencah, ki naj bi bil v pomoč državam članicam pri orientaciji za pripravo nacionalnega okvira na področju izobraževanja in usposabljanja.

Nekje, visoko zgoraj, na drugi strani mavrice,
dežela je, kot bi izšla iz pravljice.
Nekje, na drugi strani mavrice, modra so nebesa,
Kjer sanje resnica so, če le spomniš se nečesa.

Nekoč si bom na zvezdo zaželela
in oblake za seboj pustila,
tja, kjer težave kot bonboni se topijo,
najdeš me, kjer nad vrhovi dimnikov zbledijo.

Nekje, nad mavrico, modre ptice letajo.
Le zakaj se krila tudi meni ne obetajo?

In šla bi tja, kjer težave kot bomboni se topijo,
najdeš me, kjer nad vrhovi dimnikov zbledijo.

Nekje, nad mavrico, modre ptice letajo.
Le zakaj se krila tudi meni ne obetajo?