Resnica, ki najbolj boli,
je resnica o resnici.

Profesor filozofije je stal pred razredom. Pred seboj je imel nekaj stvari. Ko se je pouk začel, je brez besed vzel velik prazen kozarec od majoneze. Napolnil ga je z večjimi kamni premera približno pet centimetrov. Vprašal je študente:"Kaj menite, je kozarec poln?" Seveda so mu odgovorili, da je.

Nato je profesor vzel posodo z manjšimi kamenčki in jo zvrnil v kozarec. Na rahlo ga je pretresel. Majhni kamenčki so se skotalili v prazne prostore med večjimi kamni, ki so že bili v kozarcu. Potem je ponovno vprašal študente, če je kozarec poln. Zasmejali so se in seveda pritrdilno odgovorili na vprašanje.
Profesor pa je z mize pobral škatlo z drobnim peskom in ga stresel v kozarec. Seveda je pesek zapolnil vse prostorčke v kozarcu, ki so še bili na voljo.

Misel padca pomeni ločitev od enosti: hočem - zase!.
Vsak je svoj lastni sodnik

Veliko ljudi živi v ločujoči misli padca. Ljudje so proti ljudem. Ljudje so proti živalim. Ljudje so proti naravi in bivalnemu planetu Zemlji. To je v nasprotju z enostjo, je ločitev. Iz tega se razvijejo pohlep po imetju, lastništvo, brutalnost in pohlep po oblasti. Človek hoče biti Bog, vladar nad stvarstvom, na katerega gleda s perspektive ločitve, iz svoje pozunanjenosti.

Večina ljudi misli samo nase, omejeni so na obzorje svojega majhnega sveta. Ko pride tak bahač na oblast, podjarmi vsakogar in vse, kar služi njegovim namenom, njegovi volji padca. Iz tega so se v vseh časih razvijale in se razvijajo tudi še danes velike vojne proti drugim deželam, torej proti ljudem. V malem so nastajale in nastajajo vojne v družinah in na delovnem mestu, rečeno na splošno, v gospodarstvu in družbi. Kar je proti drugim, vedno pride iz padca.

Ljudje so božanski zakon izkrivili, a ne le izkrivili, spremenili so ga povsem v nasprotje. Bog pravi: „Za ali proti Meni.“ Človek v misli padca uporablja božanski zakon zase in se postavlja: „Kdor ni z mano, je proti meni.“ Iz vseobsegajočega JAZ SEM je nastal „jaz sem“, kar pomeni: „Sam sebi sem bližnji.“ Iz odvrnitve od vseobsegajočega JAZ SEM k nizkemu „jaz-sem-sebi-bližnji“ se je razvil egoizem.

Odklanjanje uporabe rdečega mesa v prehrani ljudi je posledica ugotovitev, da so nasičene maščobne kisline (miristinova in palmitinova) zelo škodljive za zdravje ljudi. Hlevska reja in krmljenje prežvekovalcev z zrnjem poljščin resnično močno poveča delež trdih maščob v skupni prireji, ampak take so bile in so še vedno zahteve klavniške industrije in temu so se prilagodili tudi z načinom reje teh živali. Ugotovljeno je, da meso pašnih živali vsebuje veliko manj skupnih maščob, celo manj kot piščančje in od skupnih maščob je delež zdravju ljudi škodljivih samo 20 - 25 %. Zato pa meso pašnih živali vsebuje veliko drugih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje in lahko škodljivost trdih maščob močno omilijo.

Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali. Zaradi te spremembe v prehrani bo manj debelih ljudi, imeli bodo močnejše kosti in večjo mišično maso, manj bo bolnikov s sladkorno boleznijo in tisti s shizofrenijo bodo lažje prenašali svoje težave.

Študent informatike, 24-letni Alexis Lemaire iz francoskega Reimsa, je v sredo postavil nov svetovni rekord iz miselne matematične operacije - v 48 minutah je na pamet izračunal trinajsti koren iz dvestomestne številke, poroča francoska tiskovna agencija, sklicujoč se ne izjavo predstavnika znanstvene revije Sciences et avenir, ki je bila organizator tega dogodka.

"Predstava" se je odvijala pred dvema uradnima pričama, pred sodnim izvršiteljem in matematikom. Kot je povedal eden od njiju, Jean-Paul Delaye, so 200 mestno število izbrali naključno. Po 48 minutah in 51 sekundah v 742 poskusu je Alexis Lemaire na svojem računalniku objavil rezultat, 16 mestno številko. Sicer je mladi Lemaire že postavil en svetovni rekord v miselnem računanju trinajstega korena in sto številčnega števila: rezultat je imel v 3,625 sekunde. Po besedah Lemaira znanost miselnega izračuna ni dobro razvita in je na tem področju še ogromno dela. Za izračun trinajstega korena iz dvestomestnega števila praktično ni možnosti, da bi do rezultata prišel naključno. Takšna možnost je ena proti 400.000 milijard.

www. ljnovice.com

Festival Mesto mladih je največja prireditev, ki jo organizira Klub goriških študentov in bo letos trajal kar 9 dni.
Pester program je sestavljen iz različnih dogodkov kot so: razne delavnice (ustvarjalne, otroške), športno dogajanje (streetball, šah, nogometni turnir, vsako soboto bungeejumping…), kulturne prireditve (gledališka predstava, okrogla miza, literarni večer…) in razni koncerti kot so MELODROM, ELEKTRIK JAZZ QUARTET, PUTROVKE, THE STROJ, KUD IDIJOTI, PSYCHO-PATH, SILA, IBUNGE, DAN D, BIG FOOT MAMA, POKERHEADS, GUŠTI & POLONA, SENSER (ANG), MEGANODI (ITA).
Z geslom MLADIM NAPROTI, želimo v našem mestu vsakemu pričarati nepozabne dni nabite z mladostno energijo!
Več na www.mestomladih.net!

Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka ponovno naslavlja s pozivom za zavarovanje naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka(TNP).

Državnemu zboru RS
Vladi RS
Ministrstvu za okolje, prostor in energijo
Ministrstvu za kulturo
Slovenski in evropski javnosti
Medijem

Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka je podobno javno pismo na državne organe naslovila že julija 2004. Ker se tedanje oblasti na pismo niso odzvale z ustreznimi dejanji, niti nanj niso odgovorile, Vlada pa se je v vmesnem času zamenjala, poziv ponavljamo.

Zakon o TNP
Preko medijev in iz neposrednih pogovorov s poslanci smo obveščeni, da je bil predlog zakona o TNP (drugo branje) po volitvah ponovno uvrščen v proceduro Državnega zbora RS. Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev TNP se strinja z mnenjem večine poslancev prejšnjega sklica, da predlog zakona, kljub številnim amandmajem, ki so jih vložili kvalificirani predlagatelji, še ni primerna podlaga za celovito zavarovanje naravne in kulturne dediščine na sedanjem območju TNP.

Zame so žalovanja,
še posebej uradna,
precej neumna stvar.

Zakaj?

Zato,
ker ti prav tako
kot tvoje sovraštvo,
jeza in strah,
nižajo tvojo življenjsko vibracijo.

Kdor zna živeti v tem trenutku zdaj,
je njegovo žalovanje precej kratkotrajno
in tako je kar se mene tiče tudi prav.

Umrl je papež
in zdaj veliko ljudi žaluje,
še posebej tisti, ki so ga imeli radi
in ki so ga poznali kot dobrega človeka.

Modreci pa pravijo,
da žalovanje pokojniku otežkoča
njegov prehod in vnebohod.

VODA RAZVRŠČENA GLEDE NA GENOTOKSIČNOST

Stopnja genotoksičnosti se izkazuje kot odstotkovno razmerje med številom celic brez poškodovanih kromosmov in številom celic s poškodovanimi kromosomi. Nižja stopnja pomeni višjo kakovost vode.

Kadar je videti , da stvari ne gredo po moje,
se odrečem navezanosti na svoje pričakovanje,
saj vem,
da ne vidim celotne slike.

Če bi poznal celotno sliko,
bi razumel,
da se stvari z razlogom odvijajo tako, kot se,
in da ima vesolje zame načrt,
daleč veličastnejši od vseh mojih zamisli.

Neznani duhovni učitelj

Piše: Borut Potočnik

V naše kraje prihaja konec tega meseca Margaret Birkin, krasna oseba, ki posreduje sporočila Vnebovzetnega učitelja Maitreye.
Margaret Birkin bo 28. aprila na željo Maitreye obiskala tudi Slovenijo ter se popoldan vrnila v Zagreb, kjer jo ob 18.00 uri čaka srečanje pod naslovom Večer z Maitreyo.
Ta članek posvečam temu dogodku.

Odkrijem Maitreyino stran

Težko je opisovati nekaj kar je treba doživeti :) O Vnebovzetnem učitelju Maitreyi najbolje govorijo njegova sporočila. Ko sem šel preverit link, kjer lahko najdete ta sporočila, sem naletel prav na sporočilo Kaj je ljubezen.

Kar nekaj sporočil je prevedenih tudi v slovenščino, za kar je poskrbela prijateljica Teja. Vendar so tudi novejša sporočila, zaradi svoje jasnosti in preprostosti, z osnovnim znanjem angleščine, enostavno razumljiva.

Dan, ko sem odkril Maitreyino spletno stran, je bil prelomnica v življenju. Človek z bakljo v roki v temi išče svetlobo in nekaj v meni je reklo, da je to prava pot po kateri pridem do vrat, za katerimi je božja svetloba.
Sončeve pozitivke in Maitreyino stran sem našel preko iste spletne strani (spletnega očeta, če hočem biti malo duhovit) www.gape.org. Uvod na tej strani mi je zelo všeč, vsakdo si ga lahko razlaga po svoje, sam pa vidim božjo iskro, ki jo nosimo v sebi in ki čaka, da vzkali in da sije v vsej svoji ljubezni, moči in modrosti na vse nas.

V začetku sem prebiral stara Maitreyina pisma in tekste, ki so bili že zbrani in objavljeni. Preprostost, modrost in toplina, ki so jih sporočila izžarevala, so me prepričali, da je to tisto, kar iščem, kar sem v tistem trenutku potreboval. Nerad dajem naslov moje e-pošte, tokrat je bilo drugače in prijavil sem se na e-poštno listo, ki je sporočala novosti na strani. Delo Margaret Birkin, preko katere prihajajo k nam sporočila Maitreye in Petra, ki skrbi za spletno stran, se mi je zdelo veliko in pomembno. Želel sem jima pomagati, donirati za spletno stran. Spomnim se, da sem Margaret tedaj v šali napisal, da bi doniral za Masterja (Učitelja) Maitreyo že prej, vendar ni šlo brez Master Card-a. Od tu naprej je šlo vse v stilu "Go with the flow" - prepusti se toku, prepusti se svojemu srcu. Nisem več dovolil Egu, da bi še vedno stal na mestu in da bi bilo njegovih 1000 razlogov močnejših od enega samega razloga, ki je v mojem srcu. To je bil kar velik izziv, saj pri meni dominira leva polovica možganov in analitično razmišljanje. Ta značilnost pa mi sedaj, ko v mene, preko intuicije, prihajajo mnoge stvari, prav koristi, da ostanem prizemljen in v ravnovesju.

Dve plati o nošenju krzna. Presodite sami.
Milena Eber Štimac in Borut Pogačnik

Milena Eber Štimac, potomka najstarejše krznarske družine Sloveniji: "Vsako leto na novo v javnosti oživijo razprave o nošenju krzna. Vse skupaj se mi zdi že dokaj licemerno, ker tudi nasprotniki nošenja krzna nosijo usnjene čevlje, usnjene jakne. A usnje ni od živali? Po tej logiki se moramo odpovedati tudi svili, ker sviloprejke umetno gojijo, pa še volnenim oblačilom - prav pred dnevi je bil pri nas protestni shod proti Benettonu, ki za svoja oblačila uporablja avstralsko volno, avstralski rejci ovac pa naj bi uporabljali skrajno okrutne metode pri striženju.

Zanimivo, da so nasprotniki uporabe krzna popolnoma gluhi na argument, da noben rejec živali ne bo slabo ravnal z njimi, ker se to na krznu najprej in še kako pozna. In če se nekdo profesionalno ukvarja z rejo, če je od tega odvisna njegova eksistenca - ali bo živali pretepal, maltretiral, stradal? Prikazujejo dvajset, trideset let stare fotografije s farm in manipulirajo z ljudmi. Reja je danes po vseh razvitih državah regulirana s strogimi zakoni. Pred kratkim, ko je bila na televiziji okrogla miza o tem, je bilo jasno povedano, da lani pri nas ni bilo niti ene kršitve, ampak seveda prepričanih ne boš prepričal.

Ko sem začutila, da sem duhovno sestavljena
in da uganjam samo še duševno estetiko,
ki sem jo neštetokrat pomnožila,
da bi prišla do nadgradnje s svojim veseljem,
sem se vprašala kako je z mojimi ideali.

V svojem milem cvetu občutij sem tistega dne
začutila živo hrepenenje po ognjevitosti vneme,
po zaljubljenem spogledovanju s svojo notrino,
po sanjah, ki niso v jeziku besed,
temveč v jeziku poglobljenega zrenja vase
in pazljivega ravnanja s samo seboj.

Kako je torej z ideali, moja ljuba rožca, duša?
Že veliko debelih zvezkov sem popisala,
da kar blestijo od izbruhov navdušenja,
vsi so popisani in poslikani z nasmeški,
izkopan je biser iz blata, použit z ljubeznijo in strastjo
neke nepremišljene zagnane vljudnosti do sebe.

To je del iz knjige: TEBI, MOJA DRAGA MAMA, ki bo kmalu zagledala luč sveta in nosi posebno poslanstvo. Samo ljudje odprtega srca jo bodo vzeli za svojo, ker nosi v sebi vsa moja razmišljanja, upanja in tudi strah, vendar me skozi to preiskušnjo spremlja pozitivno razmišljanje in upanje.
Knjiga bo pomagala ženam obolelim za rakom, da bodo dvignile glavo in šle naprej.
********************************

Nekaj dni pred novo dozo kemoterapije natančno 10. decembra je mama ugotovila, da bo izgubila svoje lase.

Z roko je nežno segla skozi lase in med prsti ji je ostal zajten kup las. »Poglej. Sedaj bom pa res potrebovala lasuljo, če hočem med ljudi« je rekla mirno, saj je to izgubo pričakovala. Morda ne tako kmalu, pa vendar.

»Bo ti pa Božiček letos prinesel rutko, za drugi božič pa morda že obisk pri frizerju. Si brala, da so eni gospe zrasli potem kodrasti lasje? Počakaj pa boš videla kakšni bodo, morda boš imela lepše kot jih imamo ostali« sem ji v smehu dejala.
Tisti dan si je želela, da ji jaz lase postrižem na kratko. Tako se ji morda ne bo zdelo, da jih je toliko izpadlo.

Za pomoč Kenijskim otrokom (preko organizacije slovenskih študentov medicine):

Lansko poletje smo bili v Keniji (v vasici Majiwa v bližini lake Victoria) in skušali biti koristni, t.j. nuditi medicinsko pomoč. Sponzorji so nam krili letalski prevoz, ter za 300 kg zdravil ter sanitarnega materiala. Sama pa sem (ekipi sem se pridružila mesec dni kasneje) imela s seboj se potovalko (25 kg) otroških oblačil, zaradi katerih sem imela že prvi dan v vasi celo čredo
pamžov okoli sebe.

Tam je umazana obleka nekaj normalnega, strgana gre v odpis šele, ko se ne drži več telesa. Pri nas pa vržem v smeti majico, ki ni več v modi, saj veste kako to gre.

Po naši 'dogodivščini' smo se odločili, da stvari malo širše zastavimo, da z malo truda naredimo še več. Ustanovili smo društvo, ki ga imamo namen registrirat tudi v Keniji. Lansko leto smo imeli dosti težav z birokracijo (korupcija od predsednika do delavca), brez lepe vsote dolarjev ne bi mogli niti dvigniti našega tovora (humanitarne pomoči njihovim ljudiem!)... Letos gredo na isti kraj za nami 'pionirji' tri skupine bodočih zdravnikov, prva že meseca maja.

Zmešajte enake dele limoninega soka, soka ingverjeve korenine, vode in medu. Dodajte ščepec črnega popra.
Tik pred obrokom spijte pol dl tega zeliščnega eliksirja.

Po vsakem obroku za boljšo prebavo prežvečite pol čajne žličke naslednje mešanice: zmešajte enake dele praženih janeževih, kardamomovih in kuminovih semen ter dodajte ščepec rjavega sladkorja.

Iz knjige avtorja Deepak Chopra

Piše: dr. France Susman

Komu gre zakupnina (Pachtzins) od zemlje? Stvarniku Zemlje. Kdo je Zemljo ustvaril? Bog. Torej lastnik, poberi se.
P.J.Proudhon (15.1.1809 - 19.1.1865)

Zemlja in naravni zakladi ne rastejo in ne da se jih poljudno z delom pomnoževati, zato tudi ne morejo izginiti. Število prebivalstva narašča, torej je zemljišč vedno manj in so vedno dražja. Človek hoče zemljo posedovati. Ko bi je hotel imeti, kolikor jo lahko pokrije s svojo zadnjico, kos na katerem lahko poseduje, bi še šlo. Pa hoče imeti cele hektarje. V starih časih so bili člani skupnosti lastniki zemljišč. Privatna last je prišla koncem 15. stoletja z rimskim pravom. Treba je pregledati zgodovino lastništva v zadnjih 1000 letih. Kdor je v srednjem veku večino kmetov pobil, ogoljufal ali pregnal, je svojim potomcem do danes zagotovil z znojem in krvjo namočeno zemljo.

Od moljev nažrte zemljiške knjige, ki so bile pisane s pomočjo steklenice žganja ali pod grožnjo mučenja, in ki navidezno formalno posest legitimirajo, na spremenijo nič na dejstvu, da je tako rekoč vsako veleposestvo posledica zdavnaj zastaranega zločina. Ustava ščiti posest in posestnike, ki so vedno sami imeli glavni vpliv na zakonodajo. V ZDA so imeli na začetku volilno pravico samo veleveleposestniki!

Ana Krušič Kaplja, dr. med., iz Rudnika pri Radomljah (blizu Arboretuma Volčji Potok) se je po študiju medicine posvetila homeopatiji, ki ji pomeni ne samo specializacijo iz medicine, temveč tudi življenjsko filozofijo.To delo jo je pritegnilo še posebno zato, ker skuša ljudem s celostnim prijemom pomagati na poglavitnimi je tudi napačna prehrana in v pogovoru je dr. Krušičeva odkrito spregovorila, zakaj je meso eno najškodljivejših in najbolj strupenih hranil za naše telo.

Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Stara sem bila štiriindvajset let in prav tedaj končevala študij medicine. V tistem času sem zbolela za tuberkulozo, poleg tega pa sem imela težave tudi z želodcem, ledvicami in alergijami. Takrat sem srečala zdajšnjega moža, ki je veterinar znanstvenik. Ukvarja se s prehrano živali in celostno medicino in on me je navdušil za vegetarijanstvo. S spremembo svojega življenja in načinom prehrane, ki je počasi postala živa vegetarijanska hrana brez mesa, sem ozdravela. Podobne izkušnje je imel tudi moj mož, ki je z vegetarijansko prehrano ozdravil rano na želodcu in odpravil želodčne težave. Po tej čudoviti izkušnji sem začela intenzivno proučevati prehrano in celo razmišljala, da bi s tega področja doktorirala v Švici. Neverjetn,o kako bolj si lahko tudi produktiven in svež ob vegetarijanski hrani. Recimo moj mož dela in študira po cele dneve in noči in ni skoraj nikoli utrujen, čeprav spi povprečno le nekaj ur.

Ali ste se za rastlinsko hrano odločili tudi iz etičnih razlogov?
O tem vidiku vegetarijanstva nisem veliko razmišljala, dokler me ni možev brat, ki je mesar, nekoč povabil v klavnico. Tam sem spoznala, da ne morem več uživati mesne hrane, ki prihaja iz klavnice. To bi moral doživeti vsak človek, ki še dvomi o nujnosti uživanja mesa. To je grozno! Kako te živali jokajo in trpijo! Ko vidiš tiste grozote, in če imaš srce, potem res ne moreš več uživati mesa. Tudi z možem sva skupaj razčlenjevala, kako je kot otrok in pozneje kot šolar težko preboleval ubijanje živali. Svojo odločitev je postopno utrjeval v letih dela v farmakologiji, ko je moral »poskusne živali« po končanem trpljenju v kletkah žrtvovati. Po petih letih raziskovalnega dela v farmakokinetiki in toksikologiji – tedaj sva bila že poročena – se je usmeril v prehrano živali, jaz pa sem prav po rojstvu najinih prvih treh otrok končevala medicino. Oba sva se usmerila v prehrano brez mesa. S spoznavanjem vrednot in bistva našega življenja sva z možem spoznala, da naju je vodila v drugo smer od ustaljenih navad naše družbe in civilizacije najprej intuicija, nato pa lastno spoznanje.

Zgodi se, da srečaš nekoga
s samimi njegovimi nesrečami,
da zaslišiš kolesje kako škriplje
navzdol po strmini,
na kateri ni nobene zagozde,
ki ustavila voz,
niti ni nikogar v bližini,
ki bi z oljem namazal vrtljiva kolesa,
da se ne bi razletela,
niti nobeno drevo ni vstalo iz zemlje,
ki bi ustavilo voz.

Tedaj posodiš svoj hrbet za deblo.
Zrasteš iz zemlje, da bi pomagal
in dosegel svoj namen sejalca
s semeni v rokah
za sejanje žita dobrote med ljudi.

Države članice Evropske unije bodo morale nujno sprejeti načrte o prihodnjem financiranju zdravstvene oskrbe in pokojninskega sistema, je po današnji objavi podatkov Eurostata o demografskih gibanjih, ki kažejo, da se bo v naslednjih 45 letih drastično zmanjšalo število za delo sposobnih prebivalcev, poudarila Evropska komisija, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Po napovedih statističnega urada EU se bo namreč število aktivnega prebivalstva v starosti med 15. in 64. letom v celotni populaciji EU 25 močno zmanjšalo, in sicer s 67,2 odstotka v letu 2004 na 56,7 odstotka leta 2050. To pomeni, da se bo število prebivalcev, sposobnih za delo, zmanjšalo za 52 milijonov. Vse manj aktivnega prebivalstva bo tako nosilo veliko breme, saj bo moralo financirati zdravstveno oskrbo in pokojnine za vedno več starejših, piše AP.

K začasnemu povečanju števila prebivalcev v EU naj bi v prihodnjih 20 letih prispevali imigracijski tokovi, in sicer naj bi se število prebivalcev petindvajseterice povečalo za 13,2 milijona na 470 milijonov. Vendar pa se bo po predvidevanjih Eurostata smrtnost povečala, tako da se bo v obdobju 2025-2050 v EU število prebivalcev zmanjšalo na 449,8 milijona. Pri tem se bo povečevalo število starejših od 65 let, in sicer s 16,4 odstotka v 2004 na 29,9 odstotka v letu 2050.

www.dnevnik.si

Opazujem ljudi okoli sebe. Zamišljeni v svojem svetu skrbi brezglavo tekajo naokrog…
Otroci razposajeno stojijo na avtobusni postaji in čakajo na svoj avtobus. Kolona vozil, ki se vsako jutro nabere na glavni cesti zraven mojega doma… Vse to nakazuje, da bo danes isti dan, kot je bil včeraj, pred včerajšnjem in morda tudi jutri.

Nič novega. Čas beži, le mi smo tu realni, v svojih življenjskih vlogah. Trudim se, da ne premišljujem o vrednosti življenja in vendar mi ne uspeva. Pogledam levo, na pločniku stoji deklica z mamo. Gospa bere, predpostavljam, da prispele račune. Na izmučenem obrazu zaznam gubo. Še več skrbi, zaradi katerih ne opazi otroka, ki z živahnim pogledom čaka na mamino pozornost. In se vprašam: ”Ali ona ne vidi, da ji otrok poskuša nekaj povedati?” Morda to, da je vesel, da ga spremlja v šolo, ali pa to, da se ne boji več ugasnjene luči.

Pogled me pelje dalje… Iščem nasmeh nekoga, kogar koli, zadovoljnega in srečnega. Opazim neizbežno dejstvo – vsi so resni in nihče se ne smeje več. Zakaj? Zato, ker mislijo, da imajo samo oni nizko plačo, težave s partnerji, družinskimi člani ali s sodelavci in znanci. Ali mislijo, da imajo samo oni utrujeno in izmučeno telo, ki se mu več nič ne da? Morda samo mislijo, da morajo skrbeti za vse in da ni časa za nasmeh. Ali opazijo ptičje petje, ki jih zjutraj zbudi, nov odtenek zelene barve na drevesih in travi, prijaznost stare sosede, ki vedno sloni na oknu, ali začutijo igriv ples vetra, ki jim kuštra lase?

Včasih imam občutek, da sem kakšno stvar že velikokrat povedala, kot da se ponavljam, pa še me ljudje sprašujejo in jim govorim isto. Če pa malo bolj pomislim, pa vedno malo drugače povem. Enkrat povem tako kot bi bila to odkritje stoletja, kot bi ta trenutek živela samo za to spoznanje in nič ni pomembnejšega kot to, kar govorim. Tudi verjamem in vsa sem prežeta z idejo, ki jo razlagam.

Življenje pa teče naprej in me pripelje do situacije, ko ne vem kako, ko ne vem kam in ko se sprašujem zakaj. Kakor, da je življenje odvisno samo od situacije, ki jo bom preoblikovala, dopolnila, spremenila in živela. Nič ni tako pomembnega. To se vidi, ko smo malo dlje, to vidimo, ko se odmaknemo, ko pogledamo brez čustev, bolj objektivno.

Še več kar se lahko od neke situacije naučimo, pa je to, da smo postavljeni pred dejstvo, da naredimo nekaj, kar smo do nedavnega svetovali drugim. No pa pokaži, če je to res tako enostavno, kot je bilo slišati. Ne gre. Vsak ima svojo pot, nihče ne more biti pameten za drugega, nihče naj ne posluša nasvetov drugih, če jih ne preveri in uskladi s svojim prepričanjem, ki živi v njegovem srcu. Ko neko idejo vzamemo za svojo, jo lahko uresničimo, tako smo lahko le samostojni in odgovorni ljudje.