(Lk 6,20–23)
3 »Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
pravi Sveto pismo v blagrih iz Jezusovega govora na gori.
Ta Jezusova misel
je bila včasih kar precej popularna pri župnikih,
saj sem jo pri tistih nekaj mašah pri katerih sem bil prisoten,
kar nekajkrat slišal.
To Jezusovo misel
pa sam spet smatram
za eno od svetopisemskih »prepisovalskih cvetk« ali napak
in mi zveni nekako tako kot bi rekel:
»Blagor ubogim na pameti,
kajti oni bodo dosegli vso znanost.«
ali pa
»Blagor tistim brez posluha,
kajti oni bodo dosegli glasbeno genialnost«
ali pa:
»Blagor tistim,
ki so preklopljeni na dihalne aparate,
kajti oni bodo dosegli vso duhovnost«
Kajti Jezus je tudi rekel:
.Jn 4,24
24 »Bog je duh,
in kateri ga častijo,
ga morajo častiti v duhu in resnici.«
Sam pa sem napisal
v eni od svojih modrih misli sledeče:
»Ne pozna vsak svojega duha.
Samo tisti,
ki se stalno ukvarja z Njim.«
Tvoj Duh je osnova tvojega diha.
Brez tvojega dihanja
pa ni tvojega zemeljskega življenja,
Brez čutenja tvojega diha,
pa ti ne moreš častiti svojega duha
In brez čaščenja tvojega duha,
ti ne moreš priti do tiste resnice,
ki ni od tega sveta,
In brez te resnice,
ki ni od tega sveta,
ti ne moreš priti v nebeško kraljestvo.
Po meni so ubogi v duhu
daleč od svojega nebeškega kraljestva,
In jih nebeško kraljestvo niti ne zanima
in kako naj človek nekaj časti,
česar niti ne pozna,
niti ga zanima?
Bolj logično bi Jezusove besede zvenele,
če bi bile zapisane nekako takole:
»Blagor ubogim v lastnini,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
(saj je njiov duh edino kar imajo)
Znano je,
da je Jezus izbral za svoje učence revne ribiče
in med njimi ni bilo niti enega samega bogataša.
Znano pa je tudi,
da je Katoliška cerkev danes,
ena od najbogatejših svetovnih institucij.
Pa pustiva cerkev in posvetno bogastvo
in se raje vrniva k tvojemu dihu in duhu.
Zato ti sam pravim:
»Spoznaj svojega duha,
da ga boš lahko tudi častil!«
»Kajti v njem
je vse tvoje zadovoljstvo
in vsa tvoja sreča.«
Ta Jezusova misel 
