Včasih se ti zgodi, da ti enostavno ni za bonton. Ko si zaželiš samo to, da preprosto sedeš za mizo, v eno roko vzameš kos pizze, z drugo si pa pomagaš…Tako sem nazadnje počela tudi sama. Znašla sem se med znanko in njenim saj ne vem kaj, verjetno tudi znancem, a ni pomembno. Dajala nas je žeja, sproti pa smo se odločili še za družinski prigrizek pizze in krožnik dobre omake. Počutila sem se dobro in jedla tako po domače, a tudi okoli nas ni bilo skoraj nič ljudi.
Nakar mi ta nesojeni znanec pove, da imam pribor. Vilico in nož vendar.
»Se počutim čisto v redu tako. Jem tako kot mi »paše«, pa skoraj nikogar ni, da bi videl, kako ne uporabljam pribora v kompletu«, mu odgovorim
»Kaj pa bonton?« mi zabrusi in mi dvigne pritisk.
»Vseeno mi je«, sem hotela biti kratka.
»Potem pa ne moreš sedeti za to mizo«, me še nahruli.
»Glejte v svoj krožnik!« se ne dam.
«Imaš fakulteto?«
»Seveda«, jezno odgovorim in si mislim svoje.
»Danes ima samo 10% ljudi dokončan kvalitetni faks in to je potrebno izključno ločiti«, me pouči.
Pojedla sem do konca in se resnično presedla, da sem lahko v miru popila dva »deci« mineralne vode, po svoji želji in pravilih. Čeprav mi je džentlmen zagotavljal, da je že prepozno, da bi lahko še kaj naročila… No, tisti egoist je imel tako ali tako samo eno željo. Da najde žrtev svojega nakladanja in te posrka.
In spet. Sedim z gospo priletnih let, ki je čakala na nekaj pomembnega. Tudi presenečenje jo je čakalo, a se ni odločila, ker se je bala kaj bodo rekli njeni »učenci«. Nekako tako mi je nakazala.
»Še pohvalili vas bodo, da ste super »tršica« se pošalim.
Ona pa zmagoslavno »Jaz sem ta pa ta »titula«, univerzitetno izobražena, jaz nisem nobena »tršica.«
»O, Bog« pomislim «že spet«.
In to eno za drugim, v dveh dneh. Globoko sem se zamislila in karkoli bi rekla, kdo ve koga bi spet užalila. Da so me te besede pretresle, celo razžalostile je tako ali tako samo moja stvar in ta vzorec mi ne bo prišel nikoli več do živega. V bistvu so mi pomagali sprejeti »imidž izobrazbo«, ki nekaterim pomeni celo toliko, da se z njo identificirajo.Se pravi, da so zato pač nekaj in veliko več od navadnih smrtnikov. Za naravno inteligenco jim je zelo malo mar ali je sploh nimajo. Žal je tako.
Včasih se ti zgodi, da ti enostavno ni za bonton. Ko si zaželiš samo to, da preprosto sedeš za mizo, v eno roko vzameš kos pizze, z drugo si pa pomagaš…Tako sem nazadnje počela tudi sama. Znašla sem se med znanko in njenim saj ne vem kaj, verjetno tudi znancem, a ni pomembno. Dajala nas je žeja, sproti pa smo se odločili še za družinski prigrizek pizze in krožnik dobre omake. Počutila sem se dobro in jedla tako po domače, a tudi okoli nas ni bilo skoraj nič ljudi. 
