Luna je nasprotje soncu, je sončeva »tantrična« partnerica. Vse naše življenje je posledica njunih divjih "tantričnih" odnosov. Luna je sprejemljivost in sonce akcija, luna je jin in sonce jang. Oba sta enako močna, luna ni podrejena, saj je sonce lahko aktivno, edino v primeru, da ga luna sprejme. V njunem odnosu je luna sončevo ogledalo in sončeva nevesta. To sta Šiva in Šakti, ki v brezmejnih položajih njunega »tantričnega« odnosa ustvarjata splet orgazmov. Ta »orgazmična » verižica, ki jo nosi boginja Vesna ali Višnu, je preplet severnega in južnega luninega sečišča.

Z mrki med luno in soncem, se piše usoda ljudi na zemlji.
Z luno se je življenje na zemlji začelo. Celično življenje na zemlji je ustvarila luna s plimovanjem, z bibavico. V našem telesu se dogaja isto, kakor z morjem, plima in oseka, vsakih šest ur. Luna na nebu poje, govori in sije z energijo tistega nebesnega znamenja skozi katerega sonce sveti. Sonce življenje daje, luna življenje poganja, odmerja, naredi gibljivega, mu da obliko, barvo, vonj, okus.

Divji ples sonca in lune, spremljajo mrki. Sončev mrk nastopi ob mlaju, ko je luna med zemljo in soncem, blizu enega od sečišč. Lunin mrk pa opazujemo ob polni luni ali ščipu, ko sta sonce in luna v opoziciji in seveda spet blizu luninih sečišč. Torej z mrki se ustvarja usoda ljudi na zemlji. Verjamem, da se bo sčasoma razvila veja astrologije, ki se bo ukvarjala le z severnim, ter južnim luninim sečiščem in mrki.
Prepričana pa sem, da za sončeve in lunine mrke bi moral biti dela prost dan! Človek pa bi se moral posvečati samemu sebi.

Odnosi ženska moški

Ljubezen se v Feng Shui nahaja v področju energije, ki prihaja iz Jugozahodne/JZ smeri neba in se giblje proti Feng Shui centru bivalnega prostora. Če pa pogledamo letni cikel, letos ta energija prihaja iz smeri Vzhoda!
Če v JZ in Vzhodnem delu vašega bivalnega prostora manjka del te palače, potem so v težavah ženske in so ogroženi harmonični odnosi zakoncev, družine ali pa sodelavcev v službi.

V magičnem kvadratu Lošu, se energija odnosov nahaja pod številko 2, to je par. To je energija elementa črne bogate Prsti 2, ki se imenuje tudi odnosi, čustva, ljubezen, poroka. Najprej je to odnos s seboj. Potem odnos do mineralnega sveta, rastlinskega, živalskega in seveda odnosi med ljudmi.

To so tudi platonski, profesionalni in strastni odnosi. Naši odnosi z drugimi so vedno rezultat tega, kako mi nosimo druge v sebi. S strankami na poslovnem področju je to denar, z najdražjo osebo pa ljubezen in želena poroka.

Lahko se vprašamo: Kakšen odnos imam s seboj?

Ti veš, kako mi je!
Ti slišiš, ti veš vse.
Ti vidiš, vidiš me..

Tu sem, zate le.
Samo jaz in to je vse.
Samo preprosta jaz,
tu je moj edini obraz.

Tu sem, vsa sem tvoja.
Milo gledam tvoj obraz,
lahko bila bi boljša jaz.

Ti veš, da luč posije,
ko dež poneha in se luna skrije.
Ti veš, da jaz sem tvoja
in da lahko bila bi svoja.

A morda ne veš, da bi bila lahko
boljša, če te ne bi bilo.
Morda ne veš, da še lahko
narišem črto in izbrišem jo.

Kdo je naredil to skalo na robu sveta,
kdo je naredil čas, da v njem skala mirujoče spi,
kdo je naredil ravnotežje zemlje in neba,
kjer je našla prostor za svoj razgrban obraz,
brez spomina. In kje je srečala tebe,
kdo si ti s svojo gladko maziljeno kožo,
da si ne upaš dotakniti njenih ostrih robov.
Kdo je naredil sito, skoz katerega odteka dež
in te preceja na njeno hladno ležišče
brez svetlobe, na dno tvoje bolečine.

Siv vzbočen trebuh vidim. Skalo brez potomcev,
za vedno izgubljeno dremotno ljubezen v času
z zanemarjenimi čutili v občutenju mojih rok.

Sedeča na rdeče rjavi zemlji se komaj spominja
odtekanja svoje krvi, nikoli deležna sprehoda,
nikoli deležna letenja in dotikov pod skladi neba,
a strastna pri delu svojega razpadanja v prah,
opita z magično svetlobo luči in ukazov odznotraj,
omagana in zaspana od svoje teže in starosti
v počasnem umirajočem časovnem razpoloženju,
z utrujenim in zaspanim Bogom v sebi,
polna nerazumljivih skrivnosti pod oznako bivanja:
klen značaj brez ene same besede upora,
čakajoča na hrepenenje čez mejo tvoje smrti.

Alexander Massey

Kaj vse nam lahko naš glas odkrije o nivoju našega zdravja, mentala, psihe, čustev in duhovnosti na splošno? Kakšen je odnos med glasom in osebno zgodovino? Se lahko resnično ozdravimo skozi naš lasten glas?

Modro grlo

Energetsko središče vsega glasovnega izražanja leži v grleni čakri. Sanskritski naziv za to čakro je Vishuddha, kar pomeni 'očiščenje'. Zgodba pravi, da je bil nekoč svet v nevarnosti in tik pred uničenjem, saj se je nevaren strup dvignil do površine poplavljene vode, ki prekriva celoten svet. Deve (indijski bogovi in boginje) so takoj pohiteli k Shivi ter ga zaprosili za pomoč. Shiva je ves strup nemudoma posrkal v svoja usta. Njegova žena Parvati, ki se je zavedla, da je Shiva zaradi tega dejanja v smrtni nevarnosti, je priskočila k njemu in mu položila roke okrog vratu da mu prepreči pogoltniti. Tako je strup ostal v njegovem grlu in ga obarval modro - od tu pogosto imenovanje Shive kot 'tistega z modrim grlom' (Neelkantha), in modra barva grlene čakre. Drugo ime za Shivo je tudi Shrikantha, 'tisti s strupom v svojem grlu'. Pripovedujejo, da bo nekega dne Shiva izpljunil strup in vse življenje na zemlji bo uničeno.

To je izjemno močna prispodoba za glasovno izražanje. Tudi mi sprejemamo in pogoltnemo vse, kar je okoli nas, dobro in slabo. In imamo moč izraziti vse, kar je znotraj nas - dobrega in slabega. Zato se pogosto bojimo, da bo izražanje tega, kar je resnično v nas, povzročilo veliko uničenje.

Katero laž in polovično resnico, ki zastruplja naše lastno življenje smo pogoltnili? Katere so laži - velike ali male - ki jih govorimo sebi ali drugim? In medtem ko mi lažemo, Shiva pljuva strup iz sebe nazaj v svet.

Od razuma k razumevanju in do tega, da razumemo

A propos razum: veliko ljudi je tako ponosnih na svoje razumsko razmišljanje. Z ozkosrčnim, nadutim ponosom, da ima človek razum, žival pa samo „instinkt“, gre ošaben intelektualec prek vsega, česar razumsko ne more dojeti. Če opazujemo trenutno stanje sveta in znanosti, ki tudi ne ve več, v katero smer naj bi šla, ni dvoma, da sam razum ni graditelj mostu, temveč ima samo eno oporno točko, ki razen tega stoji v močvirju samohvale. Znanost danes zagovarja eno tezo in jo prodaja kot resnico - že jutri mora svojo „modrost“ revidirati in postaviti nove pasti, ki se pojutrišnjem spet izkažejo za nične. Razumar si iz svojega razuma pripisuje sposobnosti, ki pogosto vodijo do tako malo kvalificiranih spoznanj, da jih mora okrasiti oziroma preventivno relativizirati z besedami „menim“, „mislim“, „verujem“ ali „upam“. Razmetava s pojmi, sklepa iz izjav drugih, sodi o drugih, in vendar si iz svoje egoistične ječe verskih in predstavnih prisil domišlja in demonstrira s svojim izumetničenim obnašanjem: „Imam zdrav in oster razum.“ S to „jetniško zavestjo“ se počuti, gledano v celoti, kot da stoji nad vsem življenjem, ker verjame, da je razum alfa in omega v njegovem bivanju. V resnici razumsko razmišljanje ni nič drugega kot oder, na katerem se predstavljajo inte- lektualci. Pri tem morajo vselej paziti na to, da ne padejo dol in ne zdrsnejo v množico, ki razumsko ni tako „briljantna“ kot oni sami.
Da ima razum sam zase samo ozko obzorje in neznatno kapaciteto, redko kdo verjame, kajti razum pripisujemo človeku kot najvišjo dobrino, ki ga domnevno dviguje nad vse ostale življenjske oblike. In vendar bi lahko bil razum v pomoč njemu, njegovi nalogi in veliki celoti, splošnemu dobru.

Kaj je danes?
Kaj je ta trenutek?
To ni ne včeraj, ne jutri, je le tu in sedaj.

Kdo sem jaz?
Kako vem, da živim?
Ta trenutek čutim, vidim, slišim in sem.

Včeraj sem bila nesrečna.
Za jutri me je strah, kaj se bo zgodilo.
Ostane le ta trenutek, danes, tu in sedaj.

Danes lahko živim,
danes lahko ljubim,
danes sem lahko srečna,
ne glede na to, kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri.

Psogalevec - REPROBUS ali sv. Krištof. Nekoč sem že pisal o njemu. Ni mi bila jasna legenda in zakaj se pojavi v 13. stoletju. Zakaj to ime Psoglavec? Zdaj je malce jasneje, o inkorporiranju različnih religij v krščanstvo.
Legenda še pravi o njemu, kako je iskal gospodarja, imel naj bi tudi hudiča za gospodarja, a ko je izvedel, da je nekdo še močnejši od hudiča, (hudič se je zelo zbal ob imenu Kristut), je Krištof šel iskati Kristusa. Našel ga je potem, ko ga je vodil na ramenu preko reke.

Stvar se mi je odprla ob branju stavka ali praznikov, ko pravi o Krištofu tole, da je on tisti, ki povede duše rajnih na oni svet.
Takrat sem uvidel povezavo med Psoglavcem-Krištofom, ali tistim, ki čuva pot v grško Podzemlej ali Had. To pa je Cerber ali Kerber. Mitrološki grški troglavi bog, ki čuva vhod v podzemlje, vsakega živega raztrga, spušča samo duše. Orfej ga je premamil recimo s spevom.

V egipčanski mitologiji pa imamo tudi psa oziroma volka, pri odhodu duše v onostranstvo.
Druga značilnost sv. Krištofa je, da so si ga izbrali za zavetnika čolnarji, splavarji, nosači, vozniki. Tukaj pa spet nismo daleč od grške legende, ko se duše prevažajo preko reke v Had.

Zatorej samo še en svetnik v kopici prilagajanja in povzemanja "poprejšnjega poganstva" v krščanstvo.

Največja zmotljivost
vsakega papeža,
je prav njegovo mišljenje,
da je nezmotljiv.

stojči Stojan Svet

Strokovnjaki Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani so dosegli pomemben strokovni uspeh s prvo zanositvijo v postopku predimplantacijske genetske diagnostike, so sporočili s klinike. Ta metoda omogoča paru z visokim tveganjem za prenos genetske bolezni na potomce možnost predrojstne genetske diagnostike pred zanositvijo. To pomeni, da se paru ni več treba odločiti za prekinitev nosečnosti v želji za zdravim potomstvom. Na Ginekološki kliniki za zdaj načrtujejo okoli 30 postopkov letno.

Pri klasični predrojstni genetski diagnostiki namreč medicinski genetiki preiščejo vzorec plodovnice ali horionskih resic v 12. ali 16. tednu nosečnosti. Pri predimplantacijski genetski diagnostiki pa se par odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Genetska preiskava se namreč opravi, ko ima zarodek le osem celic. V maternico se tako prenesejo le zarodki brez genetske nagnjenosti za bolezen.

To obliko genetske diagnostike trenutno ponujajo le redki medicinski centri v svetu, saj je pri tem kompleksnem interdisciplinarnem pristopu h genetski diagnostiki treba zagotoviti najvišjo stopnjo strokovnosti, tako na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot na genetskem področju.

www.dnevnik.si

Piše: Igor Kononenko

Huang Po((ime za časa življenja: Hsi Yün) (prva polovica 9. st. n.št.))
Mojster zena in duhovni učitelj

Sprva je bil menih blizu rodnega kraja na planini Huang Po (po kateri je dobil posthumno ime) v današnji provinci Kiangsi na Kitajskem. Želel je postati učenec mojstra Ma-Tzuja, vendar je prispel, ko je mojster že umrl. Postal je učenec Pai-Changa. Pozneje je prebival v različnih samostanih, dokler ni ustanovil svojega in ga poimenoval Huang-Po. K njemu je prihajalo na tisoče učencev, ki so v njemu prepoznavali vzvišenega modreca in učitelja. Med drugim je bil njegov učenec tudi slavni mojster zena Rinzai (Lin Chi). Svoje tuzemno bivanje je končal okoli leta 850. Postuhmno mu je takratni car dodelil naziv učitelja zena, ki uničuje vse omejitve. Huang Po ni ničesar zapisal, ohranili pa so se zapiski nekaterih njegovih učencev.

Cenil je edino intuitivno metodo najvišjega učenja, ki se ga ne da izraziti z besedami - prenos duha z duhom. Zato je vedno poudarjal zavajajoč pomen besed in pojmov. Simboli nas zavajajo, da si ustvarjamo predstave o fizičnem in o duhovnem svetu, ki sta oba nerealna, neobstoječa privida, produkt miselnih aktivnosti razuma. Poudarjal je enost vseobsegajočega duha in svaril pred ustvarjanjem predstav o poti (tao), o naravi kozmičnega in transcendentalnega absoluta (buddha), o resnici in področju realnosti (dharma), o vrhovni modrosti (bodhi), kot tudi pred ustvarjanjem predstav o vsakdanjem svetu. Pojmi v zenu se uporabljajo samo pogojno, kot pripomoček. Vsako zunanje sredstvo za doseganje razsvetljenja je treba uporabljati previdno in začasno. Tudi obstoj posameznika je minljiva. Poglabljanje v zen vodi do izkustva enosti, v kateri posameznik ne obstaja več.

Cvetje modrosti, cvetje modrine,
cvetje božansko, cvetje miline,
cvetje poguma, cvetje uspeha,
cvetje radosti, cvetje za lepe ljudi,
za ulice, ceste, gradove, cvetje veselja,
cvetje življenja.

Za vso oblo je cvetje modrine,
za vse ljudi, ki skrbijo,
za vse je modrina, za vse je ljubezen,
za vse je cvetje, ki ni izgubljeno,
cvetje, ki greje in v nas je toplina.

MANTRA JE NAMENJENA
ZA POZITIVIZEM IN SPOŠTOVANJE
LJUDI - MI SMO CVETJE, MI SMO
PROIZVAJALCI MODRE LJUBEZNI.

In prav na koncu spoznamo,
da je bila ljubezen, ki smo jo dobili,
enaka ljubezni, ki smo jo dali.

The Beatles

Ko kapljica pada
iz oblaka skozi zrak,
jo je lahko strah,
ali pa se preda
in uživa v letenju.

Ko pade na tla,
ali površino oceana,
s svojo vibracijo
objame ves planet.
Prav tako je
lahko tudi s tabo
v tvojem življenju.

Skupina Pompidou - razpis za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog 2005

V skladu s programom sodelovanja naše države s skupino Pompidou pri Svetu Evrpe v letu 2005 in njenim sodelovanjem v evropski delovni skupini za preprečevalstvo na področju prepovedanih drog se slovenske vladne in nevladne organizacije in ustanove ter posamezni strokovnjaki, ki izvajajo preventivne projekte na področju prepovedanih drog, tudi v letošnjem letu lahko prijavijo na razpis za "nagrado za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog 2005", ki jo podeljuje skupina Pompidou.

V lanskem letu je nagrado za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog prejel prav slovenski projekt "Zavedaj se" slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog DROGART iz Ljubljane.Slovenski projekt je bil izbran, zaradi učinkovitih delovnih metod in visokega deleža mladih pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju projekta. Projekt je bil večkrat predstavljen mednarodni strokovni javnosti - na delovnih sestankih preventivne skupine, ter po podelitvi nagrade, tudi na srečanju stalnih korespondentov držav članic skupine Pompidou.

Bil je čas kosila, jaz pa sem se iz službe lačen vrnil domov. Ni mi ostalo veliko časa, ker so me še naprej čakali opravki, zato sem zelo na hitro pripravil ostanek pizze, ki mi je ostala od prejšnjega dne in jo na krožniku položil v mikrovalovno pečico. Skoraj sem že pritisnil na gumb za peko, ko je na vhodnih vratih pozvonilo. To mi ni bilo všeč. Bil sem lačen, mudilo se mi je, na vratih pa bi lahko bil kdorkoli. Malo sem počakal in upal, da ne bo pozvonilo vnovič, a sem kmalu spet zaslišal zvonec. Odšel sem k vratom in pogledal skozi malo odprtinico. Neznanec. Vseeno sem odklenil in odprl. Pred menoj je stal moški, kakšnih štirideset let, visok, a zguban in razcapan, neobrit, z žalostnim pogledom.

Prijazno me je pozdravil:
»Dober dan, gospod ali mladenič, saj ne vem kako naj vam rečem.«
Ocenjeval sem ga in si ob tem mislil vse mogoče. Bo podstavil nogo med vrata, stopil noter in me oropal? V mislih sem že prebiral mastni tisk na prvi strani časopisja. Morda pa je klošar, ki prosjači za denar?
»Prosim, kaj želite,« sem mu odgovoril z grenkim nasmehom. Tudi on se je žalostno nasmehnil in nadaljeval:
»Imaš mamo doma?« Tok mojih misli in vprašanj je tekel naprej. Le kaj hoče? Potem sem zagledal belo vrečo, ki jo je držal v roki. Bila je polna, a nisem ugotovil, kaj je bilo v njej. Zaključil sem, da je pač na vratih spet nek slab prodajalec in mu namenil enega tistih pogledov »zelo rad, ampak žal mi je...«.
»Ne, ni je doma.« sem odvrnil.
»Dobro,« je dejal tiho in se počasi odpravil naprej, »Hvala vam in lepo se imejte,« me je pozdravil in se namenil k sosedovim vratom. Gledal sem za njim. Imel je strgane čevlje, umazane hlače, mnogo premajhno jakno. Morda pa le ni prodajalec, sem pomislil in zaprl vrata, ker me je začelo zebsti.

Saint Germain Zdravilec, alkimist in služabnik Boga

Čeprav se je govorilo, da dela iz kamnov diamante, je bil Saint Germain poznan po tem, da je ljudi preobražal v 'stvar iz katere je narejen dober človek'. Njegov cilj, njegovo življenjsko poslanstvo je bilo zvišati raven zavesti običajnega človeka, do Božanske zavesti. Vsi alkimisti so iskali transformacijo. Stoletja je človek hrepenel po sposobnosti spreminjanja osnovnih kovin v zlato. Vendar ta forma alkimije, ta osnovna transformacija, je le simbol zmožnosti in želje preobraziti 5 strasti, ki so v srcu človeka, v srce, ki je povezano z Božanskostjo.

Obstajajo ljudje, ki verjamejo, da je bil Jezus običajen človek. Da so njegove sposobnosti zdravljenja, obujanja mrtvih in prebujanja srca mnogih, prav tiste sposobnosti, ki jih imamo vsi vrojene. Skozi svoja učenja je Saint Germain učil, da je lahko človeška negativna energija transformirana v Zlato božanske energije. To novo preobrazbo je učil skozi povezanost z Vijoličnim žarkom. Vijolični žarek je eden od sedmih glavnih žarkov Svetega Duha ali Glasu Boga. Vijolično barvo so dolgo povezovali z duhovnostjo in eterično ravnjo, najvišjo ravnjo v nas, ki je še vedno pred prvo Božjo domeno. Vijolična ima najvišjo frekvenco v našem vidnem spektru. Ima visoko vibracijo in je tudi očiščevalna in zdravilna.

Saint Germain je poznan kot gospodar Sedmega žarka. Vsakič ko molimo k njemu ali mu pošiljamo ljubezen, prinese duhovna darila njegovega veselja, diplomacije in kreativnosti. Navdihuje nas s svojim inovacijami v zdravljenju, alkimiji, literaturi, filozofiji, izobrazbi in še mnogimi drugimi področji.

Skoraj 70 let nam je pomagal, da se pripravimo za sedanjo 'Vodnarjevo dobo' (??Aquarian age??)

Potopim se v valove
svojih notranjih rek,
ki se stečejo v morje mirovanja.

Morje.

Boginja odpira vrata
v neskončen prostor
svetosti,
ženskosti,
doma.

Vesoljna mati stvarstva sem,
vsega v sebi,
ostalo so zrcalne slike,
ki sem jih ustvarila v milosti,
da se bom lahko spoznala.

Piše: Marja Turniški

Sreča je vedeti kaj hočeš in česar nočeš

Približno pred dvema letoma sva se prvič srečali. Da bo najino naslednje srečanje potekalo v obliki intervjuja, mi takrat še na misel ni prišlo. Zelo dobro se spomnim mojega težkega prelomnega obdobja, ko sem zaradi »visoke zavesti« lahko videla svetlobo tam, kjer je sploh ni bilo. Vse skupaj je bila ena sama velika zmešnjava, ker mi je življenje kazalo samo tisti »šid«, pred katerim sem bežala tja gor. In v tistem času sem začela iskati pomoč v povsem novi smeri. Ko sem se znašla tam-pred Tjašo, sem šele lahko videla, kje pravzaprav sem. Da sem zase naredila tako malo, sem si zelo težko priznala, ker se mi je zdelo, da nekaj takšnega, po tolikih letih »duhovnosti«, preprosto ni mogoče.

Naj vam torej predstavim numerologinjo Tjašo-Tajo Veroti, s katero je nastal tale pogovor. Vedno si je želela pomagati ljudem, zato je postala socialna delavka, več let je bila zaposlena v vzgojnem zavodu z vedenjsko problematičnimi mladostniki, od leta 2001, ko je odprla svoj s.p., pa se ukvarja izključno z numerološkim svetovanjem.

Usoda nam je položena že v zibelko. Si jo izberemo sami?
Zelo dobro vprašanje. Moj vzornik pri delu je znani indijski politik, filozof in astrolog Džavaharlal Nehru. Ta je nekoč rekel:« Življenje je kot igra s kartami. Karte, ki jih držimo v roki, so nam usojene, kako z njimi igramo, je naša svobodna volja!« Rojstni datum je tista stalnica, ki je ne moremo spremeniti. Usodno nam določa značajske lastnosti, temperament, dedne lastnosti, ki jih dobimo od staršev oz. starih staršev in vplive okolja v katerem smo se rodili. Usodno nam je določenih 5 do 15 % dogodkov, katerih v življenju ne moremo spremeniti ter okoliščine, ki v vsakem trenutku posebej vplivajo na nas. Ampak trdno sem prepričana, da nam okoliščine ne določajo naše usode, ampak jo določamo sami s svojimi odločitvami.

CHIARATARIS ČUDOVITE POSLIKAVE NA BOMBAŽNIH OBLAČILIH

Jasna Martinjak avtorica; mati treh čudovitih otrok; oblikovalka; slikarka; pevka.

O SVOJEM DELU
Profesionalno se ukvarjam s slikanjem na bombaž. To dejavnost uporabljam v zdravilne, pa tudi dekorativne namene. S poslikavami želim tudi ozaveščati ljudi. Svoj način dela z ljubeznijo predajam na delavnicah.

MOJA ZGODBA NA KRATKO
Odkar vem zase, sem rada risala. Tudi pela. Moja ljubezen me je peljala na šolo za oblikovanje. Postala sem industrijska oblikovalka, ki ljubi poslikave, dekoracije. Po končani srednji šoli sem leto dni preživela v Angliji, po vrnitvi pa sem kmalu spoznala takrat še bodočega očeta svojih otrok. Otroci so v meni sprožili nov val ustvarjalnosti- začela sem jim izdelovati oblačilca in jih tudi dekorirati. Tukaj se je začela moja pot slikanja na bombažna oblačila.
Sprva plaha, nato vedno bolj odločna sem postala zanimiva tudi za zunanje odjemalce. Učila sem se ceniti sebe in svoje delo. Ocenjevati stroške, ki so povezani s tem, da poslikava sploh nastane, hkrati pa sem presenečena ugotavljala, da me vodi nezmotljiva notranja sila, ki je povezana s celoto in bere posameznika in njegove potrebe. To imenujem intuitivno slikanje.
Vedno več izkušenj je zahtevalo, da jih podelim tudi z drugimi ljudmi, ki so začutili moj način izražanja. Nastale so delavnice, ki jih dograjujem. Vabim posameznika in skupino, da izkusite nekaj ur v moji ustvarjalni družbi. To ni le golo slikanje. Presenečeni spoznate tisti del sebe, ki ste ga najraje občudovali na svojih bližnjih.

DELAVNICE
Ko sem bila prvič vabljena, da organiziram delavnico, je bila to za udeležene in zame čudovita izkušnja.
Delavnica ima na udeleženca osvobajajoč zdravilni vpliv, saj v stanju Povezanosti obudimo notranjega otroka, svojo notranjo ustvarjalno silo, ki skozi nas izlije svojo lepoto na oblačilo. Naš notranji otrok pa ves čas kliče po Življenju. Slikanje je poleg glasbe in plesa eden najbolj naravnih načinov izražanja naše notranjosti.

V petek, 8. 4. 2005, se je v Kosezah izgubil prikupen psiček pasme praški krysarik. Kuža je majhne rasti, zelo prisrčen in bo 9.maja star 1 leto. Oxy ima repek in ušeska nepristrižena; čipa nima. Obveščena je bila policija, sanitarna služba, zavetišče Gmajnice in veterinarske klinike, polepljeno je bilo več kot 100 plakatov, novica o izgubljenčku je bila objavljena tudi v Novicah, vendar o malem Oxyju ni ne duha ne sluha.

Njegova družina ga zelo pogreša in si ga želi nazaj. Kdor bi karkoli vedel o izgubljenčku naj pokliče go. Cveto na 041 642 975, 01 505 55 17, 01 515 68 87 ali ji piše na herci@siol.net

Na sliki izgubljeni kuža.

Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše
živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več,
a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj
časa.

Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko.
Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč,
ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.

Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.