Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050603224305266




Nega glasu in šola naravnega petja

petek, 3. junij 2005 @ 22:43 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Nega glasu in šola naravnega petja

Naravno petje je sproščeno petje brez kakršnekoli prisile, je čista radost, ko zazveni celo telo kot uglašen inštrument.Takrat se glas osvobodi vseh zakrčenosti, blokad, omejitev...,bodisi fizičnega, emocionalnega ali mentalnega izvora. Kajti glas je zven celotne osebnosti, ne le produkt fizičnega telesa. Nesproščenost, zakrčenost pri petju ( in govoru! ) ovira enakomerno pretakanje energij, zraka, prosto nihanje glasilk, kar povzroča napetosti, utrujenost glasu, hripavost, zmanjšanje izraznih zmožnosti...in celo fizične poškodbe govornih oz. pevskih organov.
Negovati glas pomeni prisluhniti svojemu inštrumentu ter z zavestnim sproščanjem in pravilnim dihanjem omogočiti, da glas dobi lesk, gostoto, prodornost in jasnost, da zasije v vseh barvah, ki so lastne posamezniku.

Naš glas je naša osebna izkaznica, saj se v njem odslikavajo tudi vsa naša trenutna stanja- fizično, čustveno, mentalno. S spoznavanjem svojega glasu prepoznavamo in ozaveščamo tudi dogajanja v samem sebi.

Učenje naravnega petja pa ni le negovanje in razvijanje posameznikovih naravnih glasovnih sposobnosti, temveč deluje tudi terapevtsko, saj z osvobajanjem glasu iz kletke zakrčenosti in blokad osvobajamo in zdravimo tudi sebe.
Šola naravnega petja in nege glasu ponuja pomoč, oporo in smernice pri raziskovanju, spoznavanju in razvijanju lastnega zvena, spoštujoč in spodbujajoč enkratnost vsakega posameznika. Namenjena je vsakomur, ne glede na starost, glasbeno predznanje, razvitost posluha, pevske ambicije..Delo je individualno in zajema sprostitvene vaje, dihalne vaje, dikcijske vaje, melodične vaje..., ki upoštevajo "zlata pravila" naravnega govora in petja ter posameznikove dispozicije.

Z redno vajo in pozornostjo postaneta osvobojen govor in petje način življenja, ki odpirata vrata tudi drugim področjem samospoznavanja in samouresničevanja.


MOJKA ŽAGAR GAŠPERŠIČ

je ob študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je 1983 diplomirala na oddelku za matematiko in fiziko, študirala solopetje pri prof. Jelki Stergar na SGBŠ v Ljubljani, bila nagrajenka republiškega tekmovanja mladih glasbenikov in 1985 z odliko diplomirala.
Eno leto je bila zaposlena kot učiteljica matematike na OŠ v Ljubljani, potem pa se je zaposlila v ljubljanski Operi, kjer je uspešno nastopala v manjših solističnih vlogah.

V letu 1988 se je pridružila Miri Omerzel in Matiji Terlepu, ki sta koncertno predstavljala slovensko ljudsko glasbeno izročilo. Petje ljudskih pesmi je pomenilo izziv, saj mora ljudska pesem zveneti naravno, ne "šolano". Iskanje naravnega zvena glasu je spremenilo njeno poklicno pot. Da bi se mu lahko posvetila, je pustila operno petje in se zaposlila kot operna šepetalka, obenem pa pričela s poučevanjem naravnega petja.
Poučuje že petnajst let ( od 1990 ), v tem času sedem let tudi kot zunanja sodelavka na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani.
Sedaj ima status samozaposlene v kulturi.

Osnova njenega pedagoškega dela je znanje, ki si ga je pridobila med šolanjem in tudi kasnejšim stalnim sodelovanjem s prof. Jelko Stergar. V svoje delo vključuje dognanja glasbenih pedagogov, ki jim je prav tako vodilo petje ( oz. igranje instrumenta ) kot naraven proces ( seminar prof. Kurta Widmerja (Basel): " Glas in gibanje"; prof. Amy Likar ( California ): "Body Mapping"/" Kaj bi moral vsak glasbenik vedeti o svojem telesu" ), svoje izkušnje in spoznanja, izhajajoča neposredno iz učnega procesa, ter znanja, ki ji postajajo dostopna z razvijanjem in širjenjem lastne zavesti skozi duhovna učenja ( Reiki-Karuna in Tatagata Rijon Veduna ).

Je članica ansambla za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine TRUTAMORA SLOVENICA, ansambla za arhivsko oživljanje slovenske in evropske stilne in ljudske glasbene dediščine preteklih dob od srednjega veka in renesanse do danes TRUTA ter ansambla za meditativno glasbo in transcendentalno izkušnjo zvoka VEDUN.

MNENJA

Ko sem na nekem koncertu ansambla TRUTAMORA SLOVENICA prvič slišala peti Mojko Žagar, sem bila pretresena in navdušena obenem: pretresena nad interpetacijo, ki je bila enako prepričljiva in suverena, pa naj je šlo za šaljive ali obredne pesmi, za krvave balade ali nežne ljubezenske pesmi...in navdušena nad pevsko tehniko, ki je razkrivala veliko znanja in, kar je še pomembneje, v vsem pravo mero in dober okus. Predvsem pa je njen glas zvenel naravno in kultivirano obenem, kar je redka kvaliteta. Kljub temu me je bilo pred prvo uro solopetja strah. Bila sem že izoblikovana pevka z lastno estetiko in bila sem trdno odločena, da se svojim posebnostim ne bom odrekla. Prav tako sem vedela, da dober pevec ni po vsej sili tudi dober pedagog. Moj strah je bil odveč.
Mojka je odlična pevka in izjemna pedagoginja. V dobrih desetih letih, odkar se izobražujem pri njej, se mi ni bilo treba odreči ničemur, kar je del mene in mi veliko pomeni. Nasprotno: z mehko in obzirno metodiko poučevanja mi je pomagala odstraniti mnoge ovire in vzpodbuditi to, kar je v meni najboljše. Pri vsaki vaji, ki uvaja novo učno snov, mi zmeraj predlaga nekaj različnih načinov in sama si izberem tistega, ki mi najbolj ustreza. Rezultati so pozitivni in dolgotrajni. Izboljšala sem si dihanje, volumen in gostoto glasu. Gospodarna uporaba zraka, zlasti med izdihovanjem, mi omogoča lahkotnejšo izvedbo glasbenih fraz, tehnika staccata pa popoln, sproščen vdih tudi takrat to, ko je za vdih zelo malo časa. Tukaj so tudi vaje, ki neskončno koristijo dikciji...Nekatere delam sama doma in te ponovim tudi pred vsakim nastopom. Poleg vsega naštetega Mojkine ure solopetja zelo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zato bi jih priporočila ne le pevcem in igralcem, ampak tudi vsem, ki želijo globlje in temeljiteje začutiti lastno telo in zven ene najčistejših energij v njem - lastnega glasu.

Klarisa M. Jovanović, april, 2005

"K Mojki hodim "na petje" šesto, morda sedmo leto: prvo leto ali dve v Črnuški oddelek Glasbene šole Franc Šturm, potem k njej domov. Pred tem sem že imela nekaj izkušenj z glasbenimi pedagogi.
Če so bila najina prva srečevanja bolj tipajoča, saj sva se obe šele spoznavali in iskali najboljši način hoje po najinem skupnem odkrivanju "pojočih poljan", so postale ure petje v drugem letu, posebno po selitvi k Mojki domov, mnogo več od učenja petja. Mojka goji izjemno mehak ter glasu in duši prijazen pristop do petja, saj nič ne vsiljuje in nikoli ne kritizira in popravlja. Le potrpežljivo in ljubeče vodi do tistega, ko v nekem trenutku rečem:"Ah, to je to....", in razumem, kaj sva že nekaj časa skupaj iskali. Poleg tega z izrednim občutkom pomaga najti najboljše v svoji "učenki oz. učencu".
V času najinega skupnega dela sem zelo izpopolnila tehniko petja, kar mi je v neprecenljivo pomoč pri mojem koncertnem delovanju in tudi pri predstavah za otroke. Tako sem uspela povečati svoj naravni glasovni obseg, izpopolnila tehniko dihanja, kar mi je v veliko pomoč pri predstavah za otroke, kjer ob petju tudi plešem, povečala sem kondicijo, tako da brez težav odigram in odpojem tudi tri predstave zapored. Tudi kadar moje zdravstveno stanje ni najboljše, lahko z obvladovanjem svojega "instrumenta" izpeljem predstavo oz. koncert. Za vse navedeno gre zasluga sodelovanju z Mojko…."

Melita Osojnik


"…Moram priznati, da na pevskih vajah nisem užival kar leto dni. Najbolj mučne so bile vaje sproščanja impulzov iz trebuha. Vendar sem po vsakih vajah odšel sproščen, vsekakor bolje uglašen s samim seboj. Problemi so se naenkrat razblinili. Ne, ni šlo le za učenje petja, temveč tudi za osredinjanje življenja na tisto, kar je zares pomembno.
…Šele po letu dni vaj sem začel pri petju tudi uživati. Večkrat si zapojem zase, doma, v avtu. Petje postaja uglaševanje s samim seboj. Ob njem strahovi izginejo, pogled se izostri.
Čez pol leta s Kajo pričakujeva naraščaj. Otroku bi rad podaril dar petja. Zavedam se, da nikoli ne bom mogel peti opernih arij, rad bi mu podaril največ kar znam, pa če je to le preprosta uspavanka.
Mojki sem za izjemno potrpežljivost izjemno hvaležen, prepričan sem, da nama bo uspelo iz mene iztisniti še dosti več. Veselim se tudi osebnih preobrazb, ki se dogajajo vzporedno s petjem.
Želim si novih pesmi, želim si peti! "

V juniju 2003, Jaka Šubic


"Z urami solopetja sem zelo zadovoljna. Všeč mi je predvsem to, da lahko pri petju uporabljam različne pripomočke (časopisni papir, žogo, mizo). Te ure mi zelo pomagajo tudi pri petju v zboru, saj sem spoznala nekaj sprostitvenih tehnik, ki lahko na vajah ali nastopih precej pomagajo.
Zelo pomembno se mi zdi predvsem to, da potekajo ure petja sproščeno, brez pritiskov. Pri tem pa mi je pomembno tudi to, da sodelujem pri izbiri pesmi, da mi niso kar določene."

Ana Štucin, 6. junij 2002


"Šolo petja, ki jo vodi Mojka Žagar Gašperšič, obiskujem od jeseni 2000. S petjem sem se začel ukvarjati zaradi želje po razvijanju svojega glasu in petja ljudskih pesmi. Zakaj ravno ta šola ? Zato ker je bila prva, ki mi je ponudila neko naravno-spontano učenje. Učenje pri katerem nisem občutil neprijetnega naprezanja in pri katerem se nisem dolgočasil, še več po vsaki uri vadbe sem se počutil bolj sproščenega in umirjenega. Tak način mi je omogočal, da sem ob učenju ohranil tudi radost do petja. Učinki ? Zdi se mi da sem pri petju pridobil na sproščenosti in samozavesti. Zato lahko tudi lažje in bolje pojem. "

Boštjan Jurjevčič

 

Šola naravnega petja
in nege glasu

2-tedenska delavnica
27.6. - 8.7.05

vsakodnevne individualne pevske ure
( razen sobote in nedelje )


promocijska cena za delavnico: 20.000 sit
(1 ura dnevno - skupaj 10 učnih ur)

Prijave in informacije: 01/50 59 409, gsm: 040/870 155
e-mail: mojka.gaspersic@amis.net


0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050603224305266







Domov
Powered By GeekLog