Gradimo živalim, naravi in ljudem prijazno Slovenijo
Varstvo živali in narave za večino prebivalstva pomeni, da naj človek ne muči mačk in psov oz. da morda ne odvrže kakšnega papirčka, medtem ko se brez slabe vesti masti s sočno pečenko iz industrijske množične reje živali ter tako prispeva k obremenjevanju narave z miljardami ton živalskih izločkov, ki pomenijo nepopravljivo ekološko škodo, Dokler bo tako, se tudi katastrofalen položaj živali in narave ne bo spremenil. Zemlja bo še naprej propadala, kajti vpliv neupoštevanja živali in zakonov narave na prihodnjost človeštva in Zemlje se večinoma podcenjuje.
Kakšen je položaj živali in kaj to pomeni za naravo in ljudi?
Za človekovo prehrano ubijejo letno po svetu več deset milijard živali, od tega v Sloveniji okoli 25 milijonov. Živali so v tem primeru le gospodarska surovina. V poskusih na živalih letno umre v Evropi skupaj 10 milijonov živali, v Sloveniji več kot 10.000. Stotisoče živali umre med prevozom, lovci v Evropi pobijejo letno več deset milijonov živali, v Sloveniji okoli 100.000. Za temi številkami se skrivajo milijarde posameznih usod živih bitij.
Ameriški kritik Jeremy Rifkin je v svoji knjigi Kraljestvo živali napisal : »Dejansko pa spadata reja živali in poraba mesa med tiste dejavnike, ki najbolj ogrožajo blagor Zemlje in človeštva, ki na njej živi.« Kaj je mislil s tem? Na Zemlji živi dvakrat več živali za zakol, kot je ljudi, če upoštevamo še živali za prirejo mleka, pa jih je trikrat toliko, se pravi okoli 20 milijard. Torej milijarde živali vegetirajo večinoma v grozljivih razmerah na tej Zemlji, samo zato ker človek misli, da ne more shajati brez živil živalskega izvora. Pri tem so zdravniki že zdavnaj dokazali nasprotno: človek ne samo, da lahko zelo dobro živi brez živalske hrane, brez nje živi tudi bolj zdravo in prijazno do okolja.
Gnoj in gnojnica ne zastrupljata samo tal, temveč tudi podtalnico, potoke in reke. V Evropi pride 50% odpadnih voda iz farm množične reje. Ob obali ZDA so predeli, kjer se zbirajo hudo nevarni povzročitelji bolezni – in to ravno tam, kjer pride veliko odpadnih voda iz farm v morje. Pri množični reji živali se izloča tudi metan, ki povečuje tako imenovani učinek tople grede in s tem klimatske spremembe.
Poraba mesa povzroča sekanje pragozda in sicer letno 2.600.000 ha. Pragozd počasi zamenjuje soja, kot krma za evropsko in ameriško živinorejo. Tako žito, ki naj bi nasitilo lačne po svetu, pristane v želodcih govedi in prašičev, ki so v glavnem določeni za hrano ljudi predvsem v industrijskih deželah.
Medicina vse bolj jasno ugotavlja, da izhajajo vse človekove nalezljive bolezni prvotno iz živalskega sveta. Človek je prišel s posegom v živalski svet v stik s povzročitelji bolezni, s katerimi bi se sicer le redko srečal ali pa nikoli. Prof. Knuth z Instituta Robert Koch iz Berlina je rekel: »Živali so že od nekdaj bile glavni vir človekovih bolezni. Redko kakšen povzročitelj se razvije drugače.« Človek z grobim posegom v naravo povzroča nastajanje vedno novih supervirusov. Kužne bolezni so na pohodu, k čemur ne nazadnje pripomorejo tudi klimatske spremembe.
Narava je barometer. Pogosto take besede povzročijo posmeh. Toda danes se vedno več ljudi zaveda, da je svet na robu propada – in da pri tem igra pomembno vlogo naš neprimeren odnos do živali. Zato je potrebno takoj spremeniti naš odnos do živali, kajti predvsem masovna živinoreja je katastrofalna, ubijalska za naravo in ljudi.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj Stanko Valpatič
