Ustanovljeno je društvo Humanity's Team Slovenija, del svetovnega duhovno - izobraževalnega gibanja, ki temelji na vodilu: "Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu." Humanity's Team je prepričan, da je vzrok za vso nesrečo in nezadovoljstvo posameznikov ter posledično konfliktov in vojn med narodi, napačno prepričanje oziroma razumevanje boga skozi zgodovino človeštva. Bog namreč nima potrebe, da bi mu ljudje služili, saj smo sami del boga. Bog ni jezen, zatiralski, zahteven, ampak je brezpogojno ljubeč, od ničesar ločen. Namen torej ni ustvariti novo religijo, ampak ustvariti nov pogled na religijo samo. To posledično vodi v pojav nove, etične družbe na miren način, z ljubeznijo. V boljšem svetu bomo zaživeli, ko se bomo resnično zavedali: Vsi smo eno.

V ta namen Humanity's Team Slovenija 27.septembra 2005 prireja predavanje ameriškega predavatelja in pisca uspešne serije knjig Pogovori z Bogom, Neale Donald Walscha, z naslovom Kaj Bog hoče (What God wants). Istočasno bo izšla tudi njegova najnovejša knjiga v sloveščini, z enakim naslovom. .

Estera Remec
Miro Mihec
Humanity's Team Slovenija
rsct.remec@siol.net
miro.mihec@amis.net
www.humanitysteam.com

Za bralce Pozitivk in vse, ki vas zanima osebna in duhovna rast, alternativno zdravljenje
zdrav način življenja ter zdrava prehrana, skupaj s Celjskim sejmom

Podarjamo 10 vstopnic in 5 zbornikov za Altermed
(sejemski dogodek poletja)

Vstopnice in zbornike bomo izžrebali med vsemi, ki nam boste do petka 3.6
do 12 ure na soncna@pozitivke.net poslali pravilni odgovor na vprašanje:

Katera področja se predstavljajo na sejemu Altermed, ki se dogaja 4 in 5. 6(ta vikend) na celjskem sejmišču?

Naj vam namignem odgovor se skriva na straneh www.pozitivke.net in www.ce-sejem.si. Nagrajence bomo obvestili po e pošti

Ps: Na celjskem sejmu bo tudi stojnica Pozitivk kjer se lahko srečamo in pogovorimo.

Piše: Majda Ortan

5.
Noč ji je prinesla sanje.

Živeli so v varni hiški. Ona, Sanja in njeni trije otroci. Bližina morskega obrežja je njene otroke vabila, da so vse dneve preživljali v brezskrbni igri na morskem obrežju. Sanja je vstajala zgodaj. Zjutraj je pobožala je vsakega izmed svojih treh otrok in odhajala v bližnjo vas delat v veliko hišo. Vsak večer je radostna prinašala vse, kar so potrebovali otroci, da so svoje dneve lahko preživljali v igri, na obrežju, odmaknjenem od vsakodnevnega vrveža in skrbi.
V tem jutru ni zmogla vstati. Svinčena utrujenost in vročica sta jo priklenili na posteljo. Otroci so kot ponavadi brezskrbno zapustili dom in se namenili na svoj potep. V njej je vstal strah: »Kdaj bo pošla zaloga živeža? Kako bodo zmogli, če bo bolehala?« Močna volja jo je napolnila z novim upanjem: »Jutri bo bolje, moram, zmorem!!«

Drugo jutro jo je pozdravilo s hudo vročico.K sebi je poklicala otroke in zaprosila: »Pojdite do studenca in prinesite vodo! Bolna sem in postelje ne morem zapustiti! Voda nam bo najprej pošla!« Otroci so se spogledali in najstarejši jo je tolažil: »Mama, kmalu boš zdrava! Nismo še bili pri studencu. Daleč je do tja in naši čevlji niso najboljši!« Molče jih je opazovala, kako so se šli igrat. V njej je vstajala skrb zanje in svoje žeje ni upala potešiti, da bi prihranila vodo zanje.

Vročica se je stopnjevala in Sanja je ležala tudi tretje jutro. Moči so jo zapustile in spet je poklicala svoje otroke: » Morate po vodo k studencu! Opišem vam pot, ne boste zgrešili! Vročina je zvila moje telo in vode zmanjkuje, tudi za vas! Brez vode ne morem ozdraveti in tudi vi boste ostali žejni!« Otroci so se spogledali! »Mama, ti nam prinašaš vodo in živež! Do studenca je daleč in naši čevlji niso najbolj primerni za pot v gozd! » ji je povedal najstarejši. Ostala dva sta prikimala. Sanja jih je molče opazovala, ko so odhajali. Ta dan se niso šli igrat na morsko obrežje. Posedali so ob hiši zamišljeni in prestrašeni. »Jutri mora mama ozdraveti!« je zvečer oznanil njen najstarejši. »Voda nam bo jutri pošla in shramba z živežem se prazni!«

Gremo na Štajersko,
gledat kaj delajo,
gledat, kaj delajo,
ljubice tri…..

Tako bi se glasil uvodni del mojega predprazničnega popotovanja na avstrijsko Štajersko. Namen potovanja je bil vsaj dvojen, ogled dveh različnih muzejskih razstav. Prva stalna razstava je tibetanska. Druga razstava z naslovom Človek in kozmos je začasno postavljena v štajerskem Leobnu in traja do 18. septembra 2005. Na njej so predstavljene srednjeameriške civilizacije iz Mehike ali predkolumbovske civilizacije. Še o vstopninah na teh razstavah za morebitne obiskovalce. Običajno se gibljejo okoli 8 eurov. Morda je bil še tretji namen, a o tem kdaj drugič in je povezan z začetnimi verzi zgoraj opisane pesmi. Še preden začnem s tem potopisom, lahko podam nekaj uvodnih stavkov k vsem stvarem, ki so se istočasno odvijale ob mojem nekajletnem iskanju mitologije o zmaju.

Svoje pisanje na Pozitivkah sem začel s člankom Zmajeve ra(z) odetje. Tam sem nakazal strukturo, ki se vrti okoli 8 smereh ali dvojnega križa in svete geometrije. Eden prvih, ki je uvajal pokrajinsko geometrijo svetih krajev v prejšnjem stoletju po tem principu je tudi Nemec Josef Heinsch. Osem smeri se širi od katedrale Xanten v deželi Rhine (Nemčija) na ostale "svete kraje" ali svetišča. Različne kulture imajo tudi različne simbole. Ali pa tudi enake simbole, a z drugačnimi pomeni. Kdo ve zakaj? Nekatere imajo za enak simbol pozitivno razlago, druge kulture negativno razlago. Zmaj je pri Kitajcih običajno pozitiven simbol, a v krščanstvu ima negativen pomen. Veliko časa sem porabil pri iskanju pomena dvojnega križa in zmajevih črt v tibetanski religiji. Pa tudi kaj dejansko pomenijo nage in če so sploh povezavane z zmajevimi črtami.

Nema glasba se oglaša,
veter v listju šelesti,
sova noč prespi,
riba ribiča lovi,
sneg sonce topi.

Sreča pride,
nesreča gre.
V šoli otroci učiteljico učijo,
lastovke zimo podijo.
Medved se lovca ustraši,
krava pase pastirja na paši.

Svet se v levo vrti,
izkušnja se od človeka uči.
Knjiga bere človeka
in iz iglic zraste smreka.
Plima se spušča
in luknja iz balona pušča.

Najboljši med okoli 700 osnovnošolskimi razredi in skoraj 50 skupinami iz vrtcev bodo tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta nagrajeni za stalno skrb za čiste in zdrave zobe. Na regionalnih zabavnih prireditvah bodo tako otroci v okviru akcije Za čiste zobe ob zdravi prehrani prejeli simbolične nagrade, medtem ko bo za najbolje uvrščene skupine pripravljen "velik izlet", so sporočili iz farmacevtske družbe Lek.

Akcija Za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki jo v sodelovanju z generalnim pokroviteljem Lekom prireja Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, je v dobrih dveh desetletjih dosegla mednarodno zavidljive rezultate pri oralnem zdravju otrok, je še zapisano v sporočilu.

Danes se v Bruslju začenja zeleni teden, ki ga Evropska komisija organizira vsako leto, da bi preko razstav in konferenc sprožila razpravo o okoljskih politikah Evropske unije. Tema letošnjega zelenega tedna, ki se bo zaključil v petek, je boj proti klimatskim spremembam, vzporedno z dogajanjem v Bruslju pa bodo v državah članicah potekali "zeleni dnevi", ki bodo dali zelenemu tednu vseevropsko dimenzijo, so sporočili na komisiji.

Na približno dvajset konferenc, delavnic in pogovorov o različnih vidikih klimatskih sprememb je povabljenih okoli 200 govornikov iz vse Evrope in sveta, skupno pa v Bruslju pričakujejo okoli 4000 udeležencev. Med govorniki bodo med drugim podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za promet Jacques Barrot, japonski veleposlanik pri EU Kazuo Asakai, izvršna sekretarka okvirne konvencije Združenih narodov o klimatskih spremembah Joke Waller-Hunter in belgijski polarni raziskovalec Alain Hubert.

Mati srna, lisica in ježevka nam pokažejo svoje otroke. Mati Zemlja je potrpežljiva in popustljiva z živalmi!

Mi trije v „štirinožcu“, džipu, smo si nabirali in si še nabiramo svoje izkušnje.
Čas hiti in ure minevajo. Vlada toplejši čas.
Česa smo se naučili in kaj je pomembno za nas še danes? Zunaj, torej izven džipa, se ne smemo premikati, ne da bi govorili. Živali shranijo v svojo slikovno govorico oz. slikovno komunikacijo tako ton, torej zvok glasu, kot tudi vonj in podobo ter njeno gibanje, pa tudi potek življenja svojih vrstnikov in vseh drugih živih bitij, vključno ljudi.

Na svojih ekskurzijah smo vsi trije še nekaj tednov nosili „obleke divjih prašičev“. Vedno znova smo doživljali matere, vodeče svinje, z njihovimi cecatniki, z njihovimi otroki. V določeni razdalji - še dokaj plahe - so hodile mimo nas, tudi takrat, ko sem jaz, dvonožec, stala ali sedela zunaj na svojem majhnem zložljivem stolu.
V žepu jope sem imela eno ali dve jabolki, ki sem ju počasi zakotalila v smer, v kateri sem zagledala živali. Tudi na ta način občutijo, da sem jim prijatelj. Po nekaj tednih so prihajale živalske matere, vodeče svinje, previdno in radovedno vedno bliže, in mladički so skakali in se podili naokrog, kot da bi nam hoteli reči: „Dobro nam je!“
Doživeli smo, kako so rasli in kako so postopoma bledele njihove proge v kožuhu. Po progah v kožuhu namreč spoznamo, da so to otroci, ki še pijejo pri materi.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
nevidno
vidno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
neslišno
slišno.

Mojster povzroči;
Da postane tvoje
negibno
gibno.

In razum ti bo rekel:

»To ni bilo nič«

Oglašam se v zvezi s prispevkom o poskusih na živalih, ki je bil v četrtek, 5.maja, na sporedu v TV oddaji Tednik. Ne bom se spuščala v to, ali poskuse zares opravljajo v glavnem samo na insektih in miškah, kot so izjavili v oddaji, saj ni toliko pomembno, katere živali uporabljajo za poskuse, temveč predvsem to, da jih sploh uporabljajo.

V prispevku so sicer nekajkrat poudarili, da »žal« brez tega ne gre, toda v opravičilo so takoj nato dodali, da so to itak »samo« insekti in miške, na katere ljudje nismo čustveno navezani, kar z drugimi besedami pomeni, da od njih nimamo nobene koristi. In ljudje smo na žalost res vedno bolj nagnjeni k temu, da nam je nekaj vredno samo tisto, od česar imamo korist. Insekti in miške pa nam delajo celo škodo, bo rekel marsikdo in se mu bo zdelo kar prav, da jih čim več polovijo. Toda ta izjava spet kaže na sebičnost človeka, ki sebe postavlja na prvo mesto in ima pri tem seveda dvojna merila.

Človek torej živalim lahko dela škodo kjerkoli se mu zljubi, nezaslišano pa se mu zdi, če se vloge kdaj tudi zamenjajo in on postane »žrtev«, če temu sploh lahko tako rečemo, saj je v primerjavi s tem, kar mi prizadevamo živalim, naša žrtev neznatna. In vprašanje je, kdo je začel prvi. Toda človek je prepričan, da je »krona stvarstva«, kar sicer pomeni, da bi moral biti modrejši od živali. Toda če njegovo obnašanje primerjamo z obnašanjem živali, bi v to velikokrat lahko več kot podvomili. Kjerkoli se namreč človek pojavi, poruši harmonijo in ravnovesje ter seje samo zmedo in trpljenje. Zato je tudi vedno bolj žrtev svojih lastnih dejanj, ki mu prinašajo čedalje več bolezni in trpljenja. Tega dejstva se ljudje morda sploh ne zavedamo ali pa ga nočemo priznati, toda bolezni smo si naložili sami.

Bila je to noč,
ki še kar traja:
z rahlim vonjem po barvi
in zmedenim pogledom na poslikana platna.
Ena od tistih,
ki ogromno dajo
a potem še več vzamejo
in taka, zaradi katere razumem vso patetiko
Romea in Julije.
Ena sama zimska noč,
ki jo vlečem za seboj kot pohojeno senco.
Pa naj bo še tako daleč:
samo ena je in samo moja.

Predstavljajte si, da se vam približujejo divje zveri. Prihajajo vam vedno bliže in nikamor ne morete pobegniti, kajti približujejo se iz vseh smeri, kamorkoli pogledate. Čutite, da sem vam bliža konec in da bo ta konec neizmerno grozljiv. Z zadnjim delčkom upanja se še ozirate naokrog, če bi vendarle kje obstajala kakšna rešitev. Toda nikjer je ni videti in popolnoma ste prepuščeni na milost in nemilost tem zverem. Zveri so vam že čisto blizu. Kaj občutite? Neverjetno paniko, obliva vas leden pot in drgeta vam vse telo. … In potem napadejo. Občutite neizmerne pekoče bolečine in vidite svoje razmesarjeno telo, dokler končno ne pride odrešilni konec.

Če so bile to samo sanje, se vsi prestrašeni prebudite in se po prvem šoku oddahnete, da ste vse to samo sanjali. Toda lahko bi bila tudi resničnost. Kaj porečete na to? Ali, kaj šele bi občutili, če bi vse to moral doživeti vaš otrok, ali celo dojenček?

Vsi komaj čakamo svojo priliko da spregovorimo, izrazimo svoje mnenje, se naredimo pametne ali duhovite ali cinične, vseeno. Onega drugega sploh ne poslušamo, samo čakamo prvo priložnost, da se lahko vpletemo. Zato ni čudno, da smo potem pogosto jezni ali frustrirani.

Če bi globoko vdihnili vsakokrat, ko začutimo potrebo, da se vmešamo, bi slišali mnogo več kot sicer in mogoče bi pripravljeni komentar postal celo odveč. Pustimo ljudem, da dokončajo svojo misel. Ne skrbimo, tudi mi bomo prišli na vrsto!

www.tportal.hr

Jaz sem samo en bk, ki z razmišljanjem ni nikakor na vi, sploh pa ne na ti /skorajda bi si upal posumiti, ali sem mogoče prepričan celo, da je za neskromen razvoj te moje nesposobnosti kriv omamen vonj bele ivanjščice, ki se bohoti na gladkem cvetličnem vzorcu nečesa, kar je bila nekoč baje siva razbrazdana gmota pod lobanjskim svodom/, zato si niti ne drznem poskusiti razmišljati o iskanju univerzalnega recepta za uspešnost nekaj tako vsakdanjega, čudovitega, skrivnostnega, raznolikega, lepega in srce parajočega od bolečine, veličastnega, nizkotnega, božjega in podlega, kot je lahko partnerski odnos. Iskanju enovitega odgovora na vprašanje o smislu življenja bi šlo kaj lahko ob bok.
A če bi si dovolil prepustiti se iluziji, da nekoč morda razmišljanje ne bo bolelo, bi danes poskusil razmišljati približno takole, v nekem drugem trenutku morda drugače.

Lahko si predstavljam, koliko dejavnikov bi moral upoštevati, če bi nekoč rezimiral svojo pot, ki se ji reče življenje, v kratko ugotovitev, da je bilo lepo, ali da ni bilo, da je bilo še kar, ali kaj drugega. V partnerski odnos pa sta vpleteni življenjij dveh bitij z vso enkratnostjo in raznolikostjo socialnih, psiholoških, telesnih, duhovnih in ostalih momentov posameznika, ki se poleg tega še neprestano spreminjajo. Izpeljati iz te kopice spremenljivk in neznank enovito in splošno veljavno formulo za uspešno partnersko zvezo je najbrž nemogoče. A zvez je veliko in dokaj njih tudi uspešnih, torej je vredno poskusiti vsaj, a ne.

Kar dela tvoje telo,
pogojuje tudi to,
kar čuti tvoje srce. :)

Tvoje telo je orodje srca,
ki lahko vibracijo
srčnega čutenja,
s svojo dejavnostjo,
bodisi zvišuje,
ali pa znižuje. :)

Poenostavljeno rečeno pri človeku obstaja trikotnik treh stvari:
Telo, razum in srce (imenovano tudi duša ali duh)

Poznamo sveto trojico ali trikotnik:
Oče Sin in Sveti duh,

v hinduizmu pa trikotnik:
Brama, Višnu, Šiva,
ali Stvarnik, Vzdrževalec in Uničevalec.

Prijatelj mi ob 8 h zjutraj na najini redni kavi pravi: "to bi ti morala videti, čišto sem bil zgrožen, ko sem videl tisto črno vodo, ki je nastala potem, ko sem pol ure držal noge v banjci za razstupljanje telesa." Jaz pa takoj: "to moram tudi jaz poskusit, sem pa firbec." No po 6 terapijah je tudi moja voda začela svetleti, joj kakšno olajšanje, zdaj sem že precej manj zastrupljena, no no važno je, da so šli strupi iz telesa. Ker sem geograf, prav dobro poznam onsnaženost okolja v Sloveniji, poznam strupe, ki preko zraka in prsti ter gnojenja prehajajo v človeški organizem in ga počasi, vendar z vso gotovostjo uničujejo.

Tako se je rodilo naše društvo, teden dni nazaj, Društvo za sprostitev TEA, ki ima moto:z naravo naprej. Združujemo se tisti, ki skrbimo za svoje zdravje, uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, hodimo v naravo, nabiramo zelišča, si pomagam pri depresiji in različnih strahovih, predvsem pa ves čas skrbimo za redno čiščenje telesa.
Naše telo in težave povezane z zdravjem so rezultat onesnaženja našega planeta in ko se danes spomnim na tisto mojo prvo črno vodo ni kaj, da ne rečem-tako si onesnažen moj ljubi planet Zemlja.
Pridružite se mi.

Sami si ustvarjamo prihodnost,
saj se želimo imeti lepo in lepo se bomo imeli,
če bomo vzdrževali pozitivnost duha in nego telesa.

Danes je potrebno narediti vse kar zmoremo, da nam bo lepo.
Danes uživamo sadove, katere semena smo posejali včeraj.

Danes si lahko privoščimo počitek, nežnost, in občutek ljubezni
ter opravljamo vse obveznosti in dolžnosti,
da bomo tudi jutri lahko želi sladke sadove svojega dela.

Preteklost je mimo, naj nas ne ovira.

Potegnimo iz nje koristno izkušnjo, da lahko delamo drugače,
če ne želimo, da se nam ponovi in delajmo isto,
če želimo imeti iste rezultate.

Povedi mi,
rada bin znala!
Da nebin trke pensala.

Povedi mi,
reci, da me štemaš!
Da me nobenmi ne daš..

Vidi, ki ku ne,
ti jes poven use..
Ti znaš, kaj jes pensan.

Povela bin ti,
ma me je sran,
Da biš znau,
bi ti povela, kar češ biš dau.

Povela bin ti,
da te šteman,
da te jeman in da te ne dam.

Povela bin ti,
da mi, ko te ni,
in ko neznan kje si..
in ker te ni .. enomalo mi fali

Točka, linija, meja
območje, od koder naprej je svet samo moj
svet, kateri diši po sivki in vaniliji.
Samo od daleč, samo na videz,
zato ti ne smem dovoliti, da greš tja,
ker nisi pripravljen na moje solze.

Onstran tega, kjer preneham biti samo telo,
tam kjer se pojavijo neizrečene misli,
območje od koder naprej je svet samo moj,
tam te ustavim, še preden bi me utegnil
razkrinkati in pahniti od sebe.
Toda še huje, tam te ustavim
še preden bi me utegnil ljubiti.

Vljudno vabljeni, k sodelovanju pri akciji zbiranja sredstev s katerim boste Društvu Moč, pomagali - pomagati! Denarna sredstava zbiramo s pomočjo SMS sporocil; Pošljite SMS na številko 1919 s ključno besedo MIR Društvo MOČ - Društvo za naravno odpravljanje vzrokov za raka Člani društva želimo prenesti svoje lastne izkušnje ljudem, ki jim je bilo rečeno, da za njih ni več rešitve oziroma je prepozno in tistim, ki bi hoteli spoznati vzroke za raka in se jih za vedno rešiti po naravni poti. Vsem donatorjem se lepo zahvaljujemo! Več info tudi na www.drustvo-moc.si. Delovanje storitve SMS donacija za Društvo Moč omogoča Društvo Moč - društvo za naravno odpravljanje vzrokov za raka v sodelovanju z družbo Mobitel. Mobitel d.d. se v humanitarni namen odreče vsem prihodkom iz naslova storitve SMS donacija za Društvo Moč.

V CENTRU SONČEK V MURSKI SOBOTI JE POTEKALA ŠOLA ZA STARŠE IN DELAVNICA ZA STROKOVNE DELAVCE

Srečanje s cerebralno paralizo sproži v vsakem človeku vrsto vprašanj, ki zahtevajo odgovore. Teh je še posebej veliko pri starših, ki so se s to motnjo srečali v obliki diagnoze pri svojem otroku.
Na vsa vprašanja, ki so včasih zelo osebna, je skoraj nemogoče zadovoljivo odgovoriti. Toda znanje in izkušnje številnih sodelavcev Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki profesionalno delujejo na različnih področjih, lahko staršem omogočijo dovolj vedenja o tej motnji, da se skupaj z lastnimi izkušnjami bolj samozavestno spoprimejo z doslej neznanim.
Za ravnanje z otrokom s težavami v razvoju ni mogoče predpisati recepta, lahko pa se naučimo nekaj o njegovih motnjah in prijateljskega razumevanja za njegov svet. Tudi preko aktivnosti Pomurskega društva za cerebralno paralizo.

Družine so druga drugi tudi najboljši učitelj in skozi podobne oblike postanejo sposobne zliti skrb za lastnega otroka s skrbjo za vse otroke, mladostnike in odrasle osebe z invalidnostjo. Ne glede na to, kako je družina prilagojena razmeram, ki so povezane s skrbjo za invalidnega člana, vsaka doživlja stres. Vsak družinski član je lahko izčrpan od nenehne skrbi za člana s posebnimi potrebami. Zato je poleg skrbi za otroka in mladostnika treba strokovno pomoč posvetiti družini, da je le-ta sposobna funkcionirati v novo nastalih razmerah.

1.DEL : UVOD

Vsi si želimo od poletnega dopustnikovanja pridobiti kar največ: lepa doživetja, zabavo, ravno pravo količino sonca, rekreacijo, sprostitev po napornem letu in stresu, ki ga je prineslo, da se obnovimo in napolnimo z notranjo vedrino, vero, novimi ideali za prihajajočo zimo in moč, da bomo zmogli vse življenjske napore.

Ali ni to veliko pričakovanj in zahtev, ki jih naložimo dnevom dopusta?

Naj ne bo vaš dopust še en stres in šok za telo in duha. Vedeti moramo, da je že selitev v drug kraj za celoten organizem naporen, pa čeprav se ga veselimo. Čustva, tudi tista lepa, zameglijo dejansko občutenje notranjega dogajanja. Človek v takih primerih, ko je preveč zaposlen in zlepljen s tokom misli in čustev, svoj organizem energetsko sesuje.

Sestavljeni smo iz sedmih nivojev: telesnega, eteričnega, astralnega, mentalnega, duhovnega, kozmičnega in nirvaničnega. Samo harmonija med njimi in med vsakim posebej prinaša notranji mir, pot sreče, osebne izpolnitve in duhovne rasti. Že vsaka želja, ki ni v soskladju z njimi povzroča napetost, ki jo čutimo kot nemir. Kadar napačno vztrajamo v svojem prepričanju se to pokaže navzven kot STRES. Danes je toliko tako imenovanega STRESA, ker smo skoraj popolnoma izgubili stik s seboj, s svojim PRAVIM JAZOM in smo obrnjeni samo navzven. Človek ne more biti izpolnjen, srečen, sočuten, ljubeč…, če tega ne doživlja s seboj. Šele nato lahko deluje pravilno navzven. Veliko jih je med nami, ki žele dogajanja v družbi povzeti za delovanje. To je ravno obrnjena pot. Zato je danes tako malo ljudi istočasno resnično srečnih in uspešnih. Veliko bi se lahko še pogovarjali…