|
||||||
|
|||||||
4. Kako razumeti oznako "Kristus" v smislu te knjige?
Beseda Kristus izhaja od grške Hristos in pomeni Maziljenec. Torej kot hebrejski
izraz Mesijah. Besede Kristus kot take ne gre nanašati na določeno osebo; vsaki
maziljeni osebi pristaja ta naziv, seveda kot prilastek (maziljen). V določenem
pomenu Maziljenca pa pomeni določeno osebnost in ta ni nihče drug kakor član
Trojice, Sin, ki je bil v veličastvu z Očetom-Materjo, preden so bili oblikovani
svetovi. V soglasju z nauki vseh pradavnih duhovnih mojstrov je ta Sin Ljubezen;
tako je Kristus Ljubezen, Ljubezen pa je Bog, kajti Bog je Ljubezen. Neki drug
pomembni rokopis iz Levijeve mape s tvarino o Akashi nudi kar moč idealno podobo
Kristusa, božje Ljubezni. Verjetno je to neposredni prepis iz kronike Akasha,
in zavoljo pomembnosti tudi tega podajamo v celoti.
MAZILJENEC
Preden je bilo stvarstvo, je Kristus hodil z Bogom Očetom-Materjo v Akashi.
Kristus je sin, edino spočeti od Vsemogočnega Boga, Boga Mofii in vsevednega,
Boga misli; in Kristus je Bog, Bog Ljubezni.
Zunaj Kristusa ni bilo luči. Vse življenje se je javljalo po Kristusu; in tako
je preko njega bilo ustvarjeno vse, in nič ni pri oblikovanju in obljudenju
svetov bilo storjeno brez Kristusa. Kristus je Logos neskončnosti in samo po
besedi se razkriva Misel in Moč". Sin je navzvan Maziljenec, kajti Sin,
Ljubezen, univerzalna Ljubezen je bila določena, njej je bilo odrejeno, da je
Stvarnik, Gospod, Ohranjevalec in Odrešenik vseh stvari, vsega, kar je ali kar
kadarkoli bo. Preko Kristusa so zavzeli svoj položaj na lastnih ravneh protoplazma,
rastlinstvo, živalstvo, človek, angel in kerub. Preko Kristusa so bili ohranjevani;
in če padejo, je Kristus, ki jih dvigne; in če se sami prodajo grehu, Kristus
rešuje. Sedaj Kristus, univerzalna ljubezen, prešinja vse prostore neskončnosti
in tako ljubezni ni konca. Iz velikega srca Ljubezni je bilo poslanih nešteto
duhov, da razodevajo visokost, globočino, širokost, brezmejnost Ljubezni. Vsakemu
od svetov, zvezd, mesecev in sonc je bil poslan duh-mojster te božanske Ljubezni;
vsi so bili maziljeni z oljem uslužnosti in vsakdo je v sebi postal Kristus.
Nadvse slaven je v svojem veličastvu Kristus, ki svoje belo ogrinjalo ljubezni
razgrinja čez vse ravni stvarstva - Kristus zemlje, njegovo je nebo, njegovi
so grobovi. V teku časa so protoplazma, zemlja, rastlina, žival, človek prodali
svoje prirojene pravice grehu. Kristus pa je bil prisoten, da rešuje. Varno
skrit na najsvetejšem mestu vse neskončnosti je shranjen pergament, na katerem
je za-pisan božji načrt, in tam beremo:
Popolnost je zadnje v življenju. Seme je popolno v svojem embrionalnem življenju,
določena pa mu je rast, razvoj. Ta semena, ki so misli Boga, so bila na vsaki
ravni vržena v 'zemljo': semena protoplazme, prsti, rastline, živali, človeka,
angela in keruba; oni pa, ki so semena sejali po Kristusu - so odredili, naj
rastejo in se nazadnje - po prizadevanju neštetih let - vrnejo v veliko žitnico
misli, in vsako bi bilo popolnost lastne zvrsti.
V neizmernem velikodušju Ljubezni pa je bil človek postavljen za gospodarja
protoplazmi, prsti, rastline, živali; in Kristus je razglasil: Človek bo izvajal
polno gospostvo nad vsem, kar je na teh ravneh življenja; in tako je bilo. Oni
pa, ki je človeku izročil gospostvo, je razglasil, da mora človek vladati z
Ljubeznijo. Toda ljudje so postali kruti in so izgubili sposobnost vladanja,
in protoplazma, zemlja, rastlina in žival so mu postale sovražne. Zapravil je
svojo dediščino. Toda Kristus je bil prisoten, da rešuje. A človek je izgubil
zavest o tem, kaj je prav. Ni bil več sposoben doumeti brezmejnosti Ljubezni.
Ni mogel videti drugega ko sebe in kar se je tikalo njega. Toda Kristus je bil
tam, da išče izgubljeno in rešuje.
Zato, da bi mogel biti človeku blizu na vseh potih življenja, da bi človek mogel
doumeti mogočnega duha Ljubezni, se je Kristus zemlje najavil človeškim očem
in ušesom s tem, da se je nastanil v čisti osebi, ki se je bila skozi več življenj
pripravila na to, da postane ustrezno bivališče Ljubezni. Tako je Kristus storil,
da se je javljala odrešujoča moč Ljubezni; ljudje pa so tako hitro pozabljali,
in se je Kristus moral javljati znova in znova. Odkar torej človek zavzema svoje
mesto v obliki mesa, se je Kristus pojavil v mesu ob pričetku vsake dobe."
5. V kakšnem odnosu sta "Jezus iz Nazareta" in "Kristus"?
Predstavniki krščanskih Cerkva učijo, da sta Jezus iz Nazareta in Kristus bila
eno, da je pravo ime te znamenite osebe bilo Jezus Kristus. Pravijo, da je bil
ta mož iz Galileje pravi večni Bog, odet v človeško meso, zato da bi človeštvo
moglo zreti njegovo slavo. Nedvomno se ta nauk povsem razlikuje od tega, kar
je učil Jezus sam in njegovi apostoli. Zbor mojstrov vodnarjeve dobe je v posvetu
zasnoval odgovor na to vprašanje, ki tako popolno obvešča, da ga nudimo neskrajšanega:
"Jezus je bil idealen Jud, rojen v Betlehemu na Judovskem. Njegova mati
je bila zala judovska mladenka, z imenom Marija. Kot otrok se Jezus od drugih
ni mnogo razlikoval, le da je v prejšnjih življenjih svoja zemeljska nagnjenja
bil v toliki meri premagal, da je sedaj mogel biti skušan kakor drugi, a ni
podlegel. Upravičeno zatrjuje Pavel v pismu Hebrejcem (4,15): "Imamo velikega
duhovnika, ki je bil skušan v vsem kakor mi, le da ni grešil." Jezus je
trpel kakor trpe drugi ljudje in je po trpljenju dosegel popolnost. Njegovo
življenje je nudilo zgled, kako dosegati najvišje po poti križev in prestanih
krutosti. Znova Pavel upravičeno trdi: "Bogu, ki vse ustvarja in ohranja,
je bilo všeč, da je s trpljenjem Jezusa izpopolnil in tako mnogo sinov storil
deležne svoje slave." (Hebr 2,10)
V mnogih ozirih je bil Jezus izreden otrok, kajti po življenjskih dobah naporne
priprave se je usposobil za avatarja, svetovnega modrijana, in od svojega otroštva
je bil obdarjen z višjo modrostjo in se zavedal dejstva, da je pristojen voditi
človeštvo na višja pota duhovnega življenja. Prav tako pa se je zavedal, da
je mojstrstvo moč doseči samo preko izkušenj, nadlog, skušnjav in trpljenja.
Vse njegovo življenje je bilo uravnano v dosego tega mojstrstva. Po svoji smrti,
pokopu in vstajenju se je utelešen prikazal "Tihemu Bratstvu" v templju
pri Heliopoliju in izjavil: "Svoje človeško življenje sem docela porabil
v to, da svojo voljo uglasim z božjo voljo. Ko je bilo to doseženo, so bile
izpolnjene vse moje zemeljske naloge. Veste, da je bilo vse moje življenje veličastna
drama za človeške otroke, vzorec človeškim otrokom. Živel sem, da prikažem možnosti,
ki so v človeku. Kar sem izvrševal jaz, lahko stori vsak človek, in kar sem
jaz, to bodo vsi ljudje." (178,43,45,46). Jezus je bilo ime Nazarečana,
in bilo je edino primerno za človeka te vrste. Beseda pomeni Odrešenik, Jezus
pa je bil odrešenik v več ko enem oziru.
Beseda Kristus pomeni "nekoga, ki je maziljen", a se tudi rabi kot
uradni naslov. Tedaj pomeni "mojster Ljubezni". Vtem ko rečemo "Jezus,
ki je Kristus", menimo človeka in njegovo službo, enako kot v primeru:
Edvard - kralj, Lincoln - prezident. Edvard ni bil vedno kralj, Lincoln ne vedno
prezident, in Jezus ni bil vedno Kristus. Jezus je svoje "Kristovstvo"
dosegel s prizadevnim življenjem, in v Blagovesti..., v pogl. 55 imamo zapis
o dogodku, ko je to stopnjo dosegel. Tu ga je najvišja zemeljska oblast kronala
za Kristusa-Kralja, točno rečeno za "Mojstra Ljubezni"; in ko se je
to zgodilo, je takoj nastopil svojo službo v judovski in galilejski deželi.
Priznamo, da je bil Jezus človek in da je Kristus Bog. Tako je Jezus, ki je
Kristus, bil po vsej resnici Bog-človek vseh časov. Pričevanje Nazarečana Jezusa
samega to zadevo pojasnjuje. Ko je nekoč v Betaniji govoril zbrani skupnosti,
ki ga je imenovala kralja, se je dvignil, rekoč: "...Nisem poslan, da
bi sedel na prestolu in vladal kakor cesar. Lahko tudi poveste judovskem vladarju,
da se ne potegujem za njegov prestol. Ljudje me imenujejo Kristus in Bog je
ime potrdil. Toda Kristus ni človek. Kristus je univerzalna ljubezen, ljubezni
pa pristaja, da kraljuje. Ta Jezus je zgolj človek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah
z obvladovanjem skušnjav usposobil, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus
javlja ljudem. Poslušajte torej, možje Izraelci, poslušajte! Ne glejte na meso,
to ni kralj. Glejte na Kristusa v njem, ki mora biti oblikovan v slehernem od
vas, kakor je izoblikovan v meni. Ko si boste srce očistili z vero, tedaj bo
v srce vstopil kralj in videli boste njegovo obličje." (68,10-14).
Nedvomno je torej razjasnjeno to vprašanje. Jezus je bil človek. Kristus je
bil božanska Ljubezen - Ljubezen Boga. Po tridesetih letih prizadevnega življenja
je človek svoje telo usposobil za tempelj Svetemu Dihu in se ga je Ljubezen
docela polastila, pa je Janez pravilno dejal, ko je izjavil: "In Beseda
je postala meso in je prebivala med nami. Tako smo videli slavo njega, ki je
edini spočeti od Očeta, poln milosti in resnice." (Jan 1,14)
Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050708220955558
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
