Piše: Robert Linar

Na naš odnos do življenja močno vplivajo zadnje ure poroda in prvih nekaj ur po rojstvu. Neizmerno pomembno je, kako so z vami ravnali ob rojstvu, saj lahko to v celoti nadzoruje vaše življenje od tistega trenutka naprej. Lahko vas omejuje ali osvobodi, lahko postanete umsko omejeni ali pa inteligentni, ustvarjalni ali leni, notranje močni ali šibki… Če veste in v celoti razumete, kako je potekalo vaše rojstvo, boste lahko sprostili veliko blokad, ki so vam do zdaj onemogočale, da bi bili v življenju uspešnejši in zadovoljni.

Če se bodo otroci še naprej rojevali na tak način kot do zdaj, se bodo v družbi še naprej ponavljali stari vzorci. Dojenčki bodo že ob rojstvu negativno določeni, saj bomo v njihove ume vnašali svoje strahove in predsodke, posledica tega pa bosta še večji nemir in zmeda, kot ju že danes srečujemo skoraj po vsem svetu. Če bi spremenili in izboljšali postopek rojevanja ter mu namenili dovolj pozornosti, bi se naslednja generacija soočala z neprimerno manjšim številom težav, saj se ljudem že ob rojstvu ne bi bilo potrebno soočati s travmami.
Nikakor ne smemo podcenjevati pomena, ki ga je imelo za nas naše rojstvo. Vse, kar se nam je zgodilo v prvih nekaj urah življenja, je nedvomno najmočneje vplivalo na to, kar smo danes. Toda, čeprav je bilo vaše rojstvo še tako travmatično, lahko te negativne izkušnje k sreči spremenite.


Danes večina nosečnic obiskuje posebna predavanja, na njih pa jim pogosto opisujejo najbolj zapletene oblike poroda, vključno s kleščnim porodom. Večkrat jim celo predvajajo videoposnetke. Večina nosečnic ni pripravljena na take posnetke, zato se vanje usidra strah pred porodom. To je del miselnosti, s katero skušajo žensko oropati moči, tako da postane povsem odvisna od medicinskega osebja, namesto, da bi se oprla na svojo intuicijo.
Ljudi namreč najlaže nadzorujemo tako, da jih najprej prestrašimo, nato pa jim razložimo, da bomo mi sami poskrbeli za tisto, česar se bojijo.

Pri celotnem postopku, ki spremlja otrokovo rojstvo, je najnevarneje, da dojenčka medicinsko osebje obravnava kot stvar, ne pa kot osebo. Ker otrok še ne zna govoriti, se zdi, da ni veliko razlogov, da bi ga sprejeli kot občutljivo bitje, ki je možno razumeti vse, kar se dogaja okrog njega. Ljudje, ki se s pomočjo regresije vrnejo v čas svojega rojstva, potrjujejo, da se v celoti zavedajo vsega, kar se dogaja okrog njih.

Žal pa otroci ob svojem prihodu na svet zelo redko občutijo toplino in ljubezen. Rojevanje je bolj "medicinski postopek". Dojenčkov prihod bi morali obravnavati povsem drugače. Otrokovo rojstvo ni problem ali bolezen, temveč priložnost, da s spoštovanjem, z nežnostjo in ljubeznijo sprejmemo novega človeka.

Če na tem področju ne bomo ničesar spremenili, se bodo v naši družbi kopičile nove in nove težave.

Kako zelo so se prve ure našega življenja vtisnile v spomin, pripovedujejo ljudje, ki so s pomočjo hipnoze ali s tehniko "rebirthing" podoživeli svojo rojstvo. Takšen način rojevanja, ki ga imamo danes za normalnega, v novorojenčkov spomin vtisne izrazito negativne sklepe, ki lahko povsem zaznamujejo njegove življenjske izkušnje. Občutek ločenosti od narave je predvsem posledica dejstva, da nas v odločilnih prvih dneh našega življenja še vedno ločujejo od mater. Tisto pa, od česar smo ločeni, očitno niste vi, zato morate to nadzorovati, sicer le-to nadzoruje vas.
Sicer pa se stanje na tem področju nekoliko izboljšuje. Vedno več mater se odloča, da rodijo čepe v mlačni kopeli. Otrok zlahka zdrsne v vodo, mati pa ga nato vzdigne na površje. Ta postopek je skoraj neboleč. Otroci, ki se rodijo na ta način, so veliko bolj umirjeni in videti srečnejši.

Če želimo, da bi bila naša družba vedno manj brutalna, moramo začeti na začetku - pri postopku rojevanja. Marsikoga travmatično rojstvo zaznamuje za vse življenje, saj smo ravno ob rojstvu najbolj ranljivi.

Robert Linar