Skupni javni izdatki za formalno-stopenjsko izobraževanje so v Sloveniji za leti 2001 in 2002 in po oceni tudi za leto 2003 znašali nekaj nad šest odstotkov BDP. Kot kažejo podatki republiškega statističnega urada, je bila Slovenija po deležu javnih izdatkov za izobraževanje v BDP v letu 2002 uvrščena na sedmo mesto, po deležu javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP pa na osmo mesto med vsemi državami EU, so sporočili iz Statističnega urada republike Slovenije.

Med vsemi javnimi izdatki za izobraževanje je bilo izobraževalnim ustanovam namenjenih v letu 2001 87,5 odstotka, v letu 2002 90,1 odstotka, v letu 2003 pa po oceni 90,3 odstotka. Med vsemi javnimi transferji je bila kar slaba polovica namenjena za terciarno izobraževanje. Javni transferji tako predstavljajo četrtino vseh javnih izdatkov za terciarno izobraževanje.


Med celoletnimi (javnimi, zasebnimi, mednarodnimi) izdatki za izobraževalne ustanove se je v letih od 2001 do 2003 povečal delež izdatkov za izobraževalne ustanove osnovnošolskega in terciarnega izobraževanja v BDP, zmanjšal pa se je delež izdatkov za ustanove predšolskega izobraževanja v BDP.

Med vsemi javnimi izdatki za izobraževanje so javni transferji, namenjeni gospodinjstvom in drugim zasebnim entitetam, predstavljali v letu 2001 12,5 odstotka, v letih 2002 in 2003 pa okoli 10 odstotkov. Glavni razlog, da se je delež javnih transferov po letu 2001 zmanjšal, je bilo zvišanje starostne meje (s 15 let v letu 2001 na 18 let v letih 2002 in 2003). Ti poleg republiških in Zoisovih štipendij predstavljajo glavni del skupnih javnih transferjev, namenjenih za gospodinjstva.

Delež zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bil najvišji v terciarnem izobraževanju (slaba četrtina vseh izdatkov za ustanove terciarnega izobraževanja) in v predšolskem izobraževanju (slaba petina vseh izdatkov za te izobraževalne ustanove).
www.ljnovice.com