Ali razumeš kako gre ta svet naprej,
ali razumeš logiko, ki ti prizanaša napake
in ti si se navadil živeti z njimi?
Ali si opazil in razumel,
da si vajen na denar, dobro hrano,
mehko posteljo in ukazovati podrejenim,
da se jeziš za vsako malenkost
in da malokdaj narediš komu veselje?
Na zunaj se kažeš častnega in plemenitega,
ko te kdo prosi za pomoč pred drugimi,
ko pa se nimaš pred kom kazati radodarnega
si pa slep in gluh za stiske drugih.
Zasitil si se s častjo, ki ti jo izkazujejo
od tebe odvisni in ti si prijazen z njimi,
ker te skrbi zase, da gre izključno tebi prav.
Ugledno oblečen se sramuješ tistih,
katerih oblačila in obutev so bolj skromni,
oguljeni in že skoraj beraški.
Do revežev ne kažeš nobenega sočutja,
ti pa si vedno bolj uspešen v svoji pisarni
in fikus ter mlada tajnica ti delata družbo
Z ničemer ne bi mogel bolj kazati svojo bedo,
kot s plačo, ki dvajsetkrat, tridesetkrat ali stokrat
presega plačo tvojih delavcev v tovarni.
Le kako moreš nositi v duši takšno breme krivic?
Brez takih kot si ti, ne bi bil ta svet
tako sramoten in žaljiv.
In nekoč boš morda doumel, da ni prav nobena
sreča biti takšen kot si ti, saj velja izrek,
da najbolj neumen kmet pridela najdebelejši krompir.
In tudi ti si imel s tranzicijo krompir, le s to
razliko, da ga nisi sam sadil in obdeloval.
Krompir pobiraš drugim in se z njim prenajedaš.
Vendar prav neverjetno počasi napreduješ
in tudi nekoliko utrujen si od bogastva,
ki te obdaja, kot steklega samotnega volka noč.
Pa tudi zaslužil si nisi svojega bogastva,
le prilastil si si ga kot krompir na tuji njivi.
Tudi v tvoji lepi letoviški hiši na počitnicah
se obnašaš tako, da s svojimi neumnimi muhavostmi
podcenjuješ služinčad, ko bi si rad potešil kako željo.
Vse tvoje življenje je tako jalovo in prazno.
Kar zadeva tvojo prihodnost pa saj veš
prav prizanesljiva usoda ti ne bo namenjena
in tudi nobenega čudeža ne bo, ko boš vabil
sladke čebele v svoj panj in si hotel pomladiti
svoje starajoče ude, saj veš kako je s troti,
ki prej ali slej poginejo v panju.
Oznojene matere bodo še vedno delale zate
in ti boš umiral in umrl kot vsak drugi,
morda le v bolj udobni zasebni kliniki,
vendar umrl boš, zagotovo.
Ali razumeš kako gre ta svet naprej, 
