Naj se vaša duša umiri in se zave lepote sveta in njegovih neizmernih, brezmejnih zakladov.

Vse, kar imate v sebi, vse vaše srčne želje, vse, česar ste zaradi svoje narave posebno sposobni – vse to čaka na vas v veliki celoti. Gotovo bo prišlo k vam.

Enako gotovo pa ne bo prišlo niti trenutek pred časom, ki je za to določen.
Ves vaš jok in vročica in stegovanje rok
ne bodo nič pomagali.

Torej se nikar ne lotite te igre.


Edward Carpenter

Odpočij se duša, ob slapovih žuborečih zaspi!
Le kaj mi voda, tekoči curek govori?
Drvi in šepeče skoz čas, zapušča svoje sledi,
a mene pri solkanski "fontani" že dolgo več ni.

Na »Placu« so se zbrali ljudje okrog vodnjaka,
nova skulptura jim spomin na »fontano« obuja,
voda prede zadovoljstvo in veselje v ljudeh prebuja,
slišati je šumenje skoz stene, dom in sleherna vrata.

Ptičja perut hladni marmor v vodi čutno gladi,
potrpežljivo in tiho iz luči sonca žarek zvabi,
svežino čistih kapelj in mladih sanj o pomladi,
ko se s sestro Sočo vodnjak pomensko pobrati.

Hiše sijejo življenje. Trg je ves svetal.
Ob njem stoji cerkev Svetega Štefana, zlat oltar,
lepota vodnjaka v srcu »Placa« je sveta stvar,
leži pod Škabrijelom ta sveti, pozlačeni gral.

Znanstveniki so navdušeni nad uspešnimi rezultati testiranja novega sredstva za zmanjševanje apetita, ki bi se lahko izkazalo za izredno učinkovitega pri zdravljenju debelosti.

Testiranja, ki so jih izvedli raziskovalci iz londonske akademije Imperial, vključujejo hormonsko terapijo, ki daje želodcu občutek sitosti. Zdravilo temelji na dodajanju naravnega prebavnega hormona ljudem s prekomerno telesno težo.

Injekcije zdravila pospešujejo obstoječ nivo oxyntomodulina v telesu, ki se običajno sprošča iz trebuha, ko je hrana prebavljena in tako možganom signalizira ali je bila potreba po hrani zadovoljena ali pa telo potrebuje več hrane.

Ritem sveta je pač tak,
da se zavrti planet kot vrtavka okoli sonca
in je zato nekje ura šest zjutraj, nekje pa popoldne
in ljudje se neprestano vsako minuto in vsako sekundo
rojevajo, smejijo, ljubijo, jadrajo, nabirajo pomladno cvetje.
In nenazadnje umirajo.
Lahen, mrzel jesenski dež, jim utira pot po koži,
in jim napne vse mišice, vzbudi vse čute.

Ritem sveta je pač tak,
da se zvečer, ko se umiri zrak v ravnovesju vetrov,
dolge, obalne trave usločijo v najlepše loke,
kot nebeška pisava na žarečem obzorju.
In jo nemo, črko za črko, prebiramo v večernem mraku.

Slišim te, vidim te, čutim te tu,
vem, da si, da ne sanjam zaman.
Lahko pa te čutim in vonj tvoj zaznam,
čeprav si daleč, daleč stran.

Takrat bi zavpila, ej, tu sem, saj veš,
objela bi te, ostani, kam greš.
Občuti, objemi, poljubi me ti,
postoj no, kam se ti tako mudi.

Zaupaj ljubezni, da tu je v tebi,
verjemi, da vse imaš v sebi.
Stopila v srcu bi se s teboj,
da bi verjel, da ves si moj.

Do 10. avgustom 2005 bo v 250 city-light vitrinah po vsej Ljubljani v prebiranje na ogled sodobna poezija priznanih mednarodnih ustvarjalcev. Gre za mednarodni literarni projekt "Čas za pesem", ki ga mesto Dunaj izvaja v sodelovanju z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi prestolnicami, med njimi tudi Ljubljano, in centri PEN. Slovenska predstavnica v projektu "Čas za pesem" 2005 je letos pesnica Barbara Korun s pesmijo "jajce".

Kot so povedali predstavnika Dunaja in Ljubljane na današnji slavnostni otvoritvi city-light vitrine opremljene s pesmijo "jajce", pesnice Barbare Korun gre za projekt, ki letos poteka pod geslom "Strpnost", saj le-ta predstavlja protest zoper vojno, rasizem, nacionalizem in sovraštvo in je tako ključ do Evrope raznolikosti.

Poglavitni namen projekta "Čas za pesem" pa je približati poezijo ljudem v njihovem vsakdanjiku - med sprehodom po mestu, hitenjem v službo, nakupi. Zato je za prizorišče dogajanja bila izbrana ulica s svojo urbano opremo.

Prvi korak…

Zadnji korak…

Med njima pa pot, pot vztrajanja, pot od sebe k sebi, pot vere…


A prvi in zadnji v sebi nosita neko posebno težo, kot rojstvo in smrt, kot jutro in noč, kot izvir reke, ki po neznani poti vijuga k izlivu…

Ko prestopamo prvega moramo dostikrat prestopiti meje sebe, odvreči svoje strahove, dvome. Odvreči preteklost, ki nas s svojimi spomini želi privezati nase. Odvreči poglede, odvreči besede… In ostati goli, novi na začetku te poti.. In tam, v hladu novega dne, ko je jutranja zarja komajda vidna, ko je še čutiti hlad noči, verjetno res ni lahko stati brez vseh spominov, ki bi greli, brez vseh besed, ki bi jih pojmovali za varnost, brez besed, ki bi povedale, kaj nas čaka na koncu poti… Steci, steci zdaj, ne oziraj se, naj te ne bo strah teme (ne pozabi, prebuja se nov dan…), naj te ne bo strah koraka… Teci, le teci po tej poti, poti življenja…

Edino merilo človeka je vodopad svetlobe,
v katerem so zaposlene moči njegovega obstoja,
navpičen vodopad kot sulica, ki prebode srce,
da zbistri zavest spričo tolikšnega razglabljanja.

Edino merilo, ki pomirja, je poslušnost vode
za zavesami našega ozračja in je kozmični pojav,
ki nikoli ne prestopi meje mojih čutov,
da ne bi vznemirjal vodopad moje krvi.

Edino merilo je veter, ki premika zrak s silo,
da valovijo travniki, nasadi in obiralec sadov,
ko se zakorenini drevo v moje srce,
h kateremu privijam svoje hvaležno telo.

Edino merilo je zvočnost vode in vetrov,
ko raznovrstni šumi vetra igrajo v drevju
in bučijo v gozdovih ter zavijajo okoli hiše
in me opozarjajo na prostor znotraj sebe.

Le kako lahko listu, ki živi, govoriš o sanjah, ambicijah in željah? Ko pride njegov čas, porumeni in odpade z drevesa. Na tleh zgnije in umre, na njegovem prejšnjem mestu pa zraste nov list. Nima sanj, ambicij in želja.

Igor Kononenko

Sokrat (470?-399? pr.n.št.)
Grški filozof in modrec

Rodil se je v Atenah v kamnoseški družini. Sprva se je izučil družinske obrti, potem pa je postal vojak. Izkazal se je v več bitkah in je slovel po svoji hrabrosti in vzdržljivosti. Kasneje se je učil še aritmetiko, geometrijo, astronomijo ter o grški poeziji. Na začetku je bil entuziastičen učenec, a kmalu je spoznal, da učitelji zgolj ponavljajo, kar so slišali od drugih. Odločil se je, bo sam s pomočjo svoje intuicije iskal resnico. V srednjih letih se je posvetil filozofiji. Cele dneve je preživel tako, da je iskal priložnosti za urjenje uma in telesa. Njegova zunanja podoba ni bila impresivna. Živel je skromno, oblečen je bil vedno v istem plašču, brez srajce in brez čevljev, jedel je najcenejšo hrano. To mu je dajalo svobodo, da je lahko delal, kar je želel. Njegova (najbrž druga) žena Ksentipa, s katero je imel tri sinove, je bila nadvse prepirljiva, kar pa Sokrata ni pretirano motilo. Pogovarjal se je z vsakim, ki se je obrnil nanj, pa najsi je bil mlad ali star, reven ali bogat. Ker so bili njegovi govori modri in navdihujoči, so se ljudje pogosto v javnosti zbirali okoli njega, ga spremljali in ga poslušali. Najpogosteje je sogovornika z izpraševanjem pripeljal do protislovij v njegovih izhodiščih, tako da je sogovornik moral priznati svojo nevednost. Pri tem je bil Sokrat vedno vljuden in obziren. Nekateri so oponašali Sokrata, vendar so bili pri tem pogosto nevljudni in preveč osebni. Sokrat je spoznal, da je njegova največja modrost v tem, da se zaveda svoje nevednosti.

Sokratov vpliv je začel motiti vodstvene strukture, saj so ljudje, predvsem pa mladina ob stiku s Sokratom postajali bolj svobodni in manj vodljivi. Sokrat je pogosto predstavnikom politične strukture javno dokazal njihovo nevednost in ignoranco. Sokrata so obtožili brezbožnosti, češ da ne časti bogov, ki jih častijo prebivalci Aten, da vpeljuje svoja božanstva ter da zavaja mladino. Na razpravi pred sodiščem Sokrat ni sprejel možnosti, da bi priznal krivdo in se pokesal, temveč je vztrajal pri tem, da je v resnici delal dobro in se trudil razjasniti prebivalcem Aten njihovo nevednost in ignoranco ter da bi, če bi ga oprostili, nadaljeval s svojim poslanstvom. Z večinskim glasovanjem je bil obsojen na smrt, kar ga ni niti malo skrbelo. Prijatelji so ga nagovarjali, naj pobegne, vendar je Sokrat to odklonil. Zadnji dan življenja je preživel s prijatelji v pogovoru o nesmrtnosti duše, zatem je mirno izpil strup in preminil.

Piše: Bern Jurečič
Iz nove Karme (www.karmaplus.net )

Astrologija je kot subjekt preživela tisočletja. Danes se dviga iz svojega "temnega obdobja" poslednjih nekaj stoletij, ko so bile njene resnice zaničevane, bodisi zaradi praznoverja, bodisi zaradi rastočega človekovega tehnološkega znanja, razvijajočega se skupaj z rastočim materialističnim duhom sodobnega časa. V vsem tem času so različni šarlatani in vedeževalci - ki so v ozadju živeli, delovali in vedno dobro uspevali - s svojimi napačnimi razlagami astrologiji naredili veliko škode in dodobra razvrednotili njeno učenje. Danes je ta nekdanja znanost razvpita že do take mere, da dvomimo tudi v njene čisto temeljne vrednosti. Čas je, da se – tako kot mi vsi – tudi astrologija pogleda v ogledalo in ugotovi, kje je njeno mesto v današnjem, močno spremenjenem svetu.

Najgloblja - prav presenetljivo globoka - resnica o astrologiji je ta, da nam ta prezirana starodavna znanost omogoča, da se skozi njene osnovne formule lahko veliko naučimo o zapleteni psihološki zgradbi lastnega bitja, sledimo globoko zakoreninjenim porivom in motivom za svoje obnašanje, kakršno pač je. Za starše, socialne in kadrovske uslužbence, učitelje in psihologe ter medicinske delavce - pravzaprav vse, ki se strokovno ukvarjajo z razumevanjem človeškega uma – pomeni astrologija izredne možnosti in s tem neocenljivo vrednost, vendar je povečini sploh ne uporabljajo!

Brezkončno upanje je tisto,
ki da ti novo moč,
le on pregnati zna od tebe
vse slabe misli proč.

Čeprav morda vse slabo še ostaja
in čutiš še, da previsoka je ograja,
ne boj se upati brez konca,
ne boj pogledati si sonca.

...saj tu blizu,
za ograjo to visoko,
te čaka,
da poda ti roko...

Le pojdi, čeprav skrbi te, da ne smeš,
da moral iti boš nazaj,
le pojdi, plezaj, stegni se visoko
in soncu svojo roko daj.

Naj ne slišim vas,
Besede
Naj ne vidim vas,
Sosede..

Naj ne ugasnejo Luči,
ker mene več NI..

Pesem ptic naj zamre.
Naj škrjanci odložijo violine.
Naj Ves svet se mi upre..
Danes sem za spomine.

Naj ples žarkov se ustavi,
in naj Morje ribe davi.
Danes bom egoist.
In spet jutri pacifist.

Moč mi jemlje mesto,
želja pelje cesto.
In Jaz, jaz grem z njo..
Ne vem zakaj, kar tako.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 11: SIJOČE BITJE junij 05

Danes sem z vami Kontesa Sveti Tobi - ljubezen in toplota angela Tobija in aroganca Saint Germaina; v skupni energiji lahko začutiš tradicijo, zgodovino in židovstvo Tobija in boemsko naravo, sijajnost in domišljavost StG. Angeli bomo zlili energije, saj ljudje lahko kanalizirate dva ali več angelov hkrati, ko vam pomagamo premakniti energijo noter in skozi. Lahko si v več dimenzijah in na večih ravneh sočasno, ni ti treba biti linearen. Obstajaš lahko v večD, sprejemaš iz večih virov in lažje je to delati kot bivati linearno, lažje je kot držati fokus na eni D, saj ste ustvarjeni za več ravni. Ne za linearno ustvarjanje - bistvo Duha ne ustvarja na eni ravni, ampak na vsaki možni ravni sočasno.

Šaumbre ste učitelji NoE, pomeni več stvari in zgodb hkrati. Razlika je med mnogimi zgodbami in shizofrenijo. Zgodbe so integrirane, pozanjo druga drugo, prihajajo iz istega aktivnega vira in se ljubijo, častijo vlogo druga druge, shizofreniki pa se v vlogah in vidikih sebe skrivajo, ogromno zanikanje je v njih. Učite se torej novih ravni, zato nas je danes z vami več hkrati, premikali se bomo po različnih ravneh okrog vas, vas malo zbudili... Tudi to smo že dali skupaj skozi v zadnjih dneh, skozi ta šaud smo šli vsi skupaj kot skupina, ponoči, med vašim spanjem. Energije smo dali skupaj in rekli v glasu enega in večih hkrati. V nefizičnih dimenzijah (malo podobnosti je s temi, v katerih deluješ kot človek) smo ustvarili sijanje, ki je naslov tega šauda. Sijoče bitje!
Ustvarili smo sijanje - vibracijo, ki prihaja iz šaumber ven in se razširja in prav zdaj se kopaš v tej energiji. Kopate se v energiji, ki ste jo ustvarili pred nekaj nočmi; čudovito je, kako deluje ta ogromna, a enostavna fizika. Skupaj se bomo naučili spustiti kontrolo in začeti sijati.
Kaj torej pomeni sijanje, kako se razume, kako se čuti njeno ljubezen...?

POGLAVJE 16

Jožefova domačija. Marija poučuje svojega sina. Jezusovi stari starši mu za sedmi rojstni dan pripravijo praznični obed.
1 Jožefov dom je bil na Marmionski cesti v Nazaretu. Tu je Marija poučevala svojega sina v tem, kar je bila prejela od Elihuja in Salome.
2 Himne Ved in Aveste so bile Jezusu zelo pri srcu. Najraje pa je bral Davidove psalme in prodirljive Salomonove izreke.
3 Veselile so ga judovske preroške knjige. Od svojega sedmega leta dalje pa ni več potreboval knjig, da bi bral, ker je ohranil v spominu sleherno besedo.
4 Joahim in Ana, Jezusovi stari starši, so otroku v čast in veselje priredili gostijo, na katero so povabili vse bližnje sorodstvo.
5 Jezus se je predstavil gostom in dejal: "Imel sem sanje, da stojim ob morju na peščeni obali.
6 Morski valovi so bili visoki, kajti vihar je izhajal iz globin.
7 Nekdo mi zviška poda čarobno palico. Primem jo in se z njo dotaknem peska. Vsako peščeno zrno postane živo bitje, da je bila obala polna lepote in petja.
8 Dotaknem se valov ob svojih nogah in spremenili so se v drevesa, cvetlice in pojoče ptice - vse je slavilo Boga.
9 In nekdo, ki pa ga nisem videl, le njegov glas sem slišal, mi reče: "Smrti ni."
10 Babica Ana je ganjena, saj ljubi svojega vnuka. Svojo roko položi Jezusu na glavo, rekoč: "Videla sem te stati na morski obali. Videla sem, ko si se dotaknil peska in valov. Videla sem, kako je vse oživelo, in spoznala sem pomen teh sanj.
11 Viharno je morje življenja. Človeške množice pa so v brezdelju, brezbrižne, životarijo kakor mrtvi pesek na obali.
12 Tvoja palica je resnica. Z njo se dotakneš množice in vsakdo postane oznanjevalec svete luči in življenja.

Ameriški domorodci so med nabiranjem zelišč opravljali z vso ljubeznijo prav poseben obred. Pri sebi so imeli sveto mošnjo s pšeničnimi semeni, in, ker so pobirali z zemlje (rastline), so to vračali zemlji s trosenjem semen. Kaj zato, če vrženo seme ni vzklilo: so se pač z njimi nahranila zemeljska bitja.

Med nabiranjem zelišč so si domorodci popevali rotitveno pesem:

'Zemlja je moja mati in skrbi zame.
Zemlja je moja mati in jaz skrbim zanjo.'

povzeto po knjigi:
Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu)
Sarah Ban Breathnach

Nadaljuj ti tam, kjer me bo Bog prekinil,
ko pa se hoče ukvarjati z mojim bivanjem
in na najbolj ranjeno mesto kaže s kazalcem.
Brez pridržka je potegnil načelno časovno črto
med menoj in njim. Vse je vnaprej določil.
Kaj vse mi je naložil na moja šibka ramena.
Pride čas, ko mi nobene pridihane misli
ne dopusti več. Neizprosen je v svoji strogosti.
V daljavi sem in slišim njegovo zehanje
čakaje na rdečo svetlobo.

Rada bi se malo spočila med drevesi
in spoznala v kakšen red so razvrščena debla
in kako je z njihovo zamaknjenostjo in strahom,
ko strmijo v oboleli obraz svojega usihanja.

Jezna vročica se me polašča,
ker mi je Vsemogočni namenil tako kratke sanje.
To rožljanje časa, ki nosi pečat moči, mi ni po volji.
Neka moralna pravila mi je vsilil
in ko odskočim pred udarcem gonga,
me spet postavi na staro mesto.
In ko primem za sprožilec,
vedno izberem pokorščino Njemu.

SSKJ pravi, da je zamera trajnejši negativen odklonilen odnos do koga, zaradi njegovega neprimernega žaljivega ravnanja.

Poglejva najprej od kje izvira neprimerno žaljivo ravnanje nekoga?

Seveda iz njegovega egoizma,
koristoljubja v svojem polnem razkošju.

In kaj je tisto, kar je v tebi, ali pa meni zaradi žaljivega ravnanja prizadeto?

Spet tvoj ali moj egoizem v svojem polnem razkošju.

Ne pozabiva da se podobne energije privlačijo.

Niti žaljenje, niti užaljenost nista pozitivni energiji,
ampak negativni.

Sam Bog ve, zakaj ljudje tako ljubijo negativne energije žaljenja,
ampak tvoje žaljenje ti nedvomno zapira vrata tvojega srca,
zapira ti vrata v vibracijo tvojega svetega duha.

Piše: Danica Vrhovec

Zunaj je bil čudovit dan. Prijetno, toplo sonce je žarelo skozi okno, z nežno hladno sapo vetra, ki mi je prigovarjala naj se zbudim. Prekotalila sem se na drugo stran postelje, poljubila moža, ki je še vedno spal in to sobotno jutro izgledal spočit in srečen.

Ko sem skočila iz postelje, se je tudi on zbudil in vprašala sem ga, če želi z menoj na sprehod. Odklonil je in priznala sem si, da tudi jaz nisem pripravljena za hojo. Tako sem se raje odločila, da odidem na vrt in se poslužim meditacije, medtem ko me obdaja zelena lepota velikih hrastovih dreves in vlažna orošena trava pod menoj. Energija se je začela pretakati, polnila je vse dele mojega telesa in me s sončnimi žarki osvetljevala ter mi dovajala svež zrak iz rastlin in cvetja okrog mene.

Odšla sem nazaj v hišo, da pripravim zajtrk. Odločila sem se, da bom potem dokončala delo, ki sem ga včeraj zvečer pustila nedokončanega na pisalni mizi. Vedela sem, da bom potrebovala veliko energije, da zaženem svojo ustvarjalnost. Odrezala sem nekaj svežih kosov ananasa in jih poskusila. Bili so čudoviti, tako sladki in sočni. Popoln začetek dneva! Narezane koščke sadja sem položila v skledo in jih odnesla v posteljo, da jih podelim z mojim najdražjim. Bila sem resnično hvaležna, da si lahko privoščiva takšen jutranji zajtrk.

Po celotni Sloveniji odpirajo domači in tuji trgovci velikanske veleblagovnice, v katerih dobiš vse, od žeblja do avtomobila, skratka kar si tvoj razum lahko zamisli. Ponudba glede na kupno moč slovenskega potrošnika je gotovo predimenzionirana. Z vsemi mogočimi reklamami, ki jih dobivamo v nabiralnike, spodbujajo nakup in porabo ter obljubljajo srečo v raju novih porabniških dobrin. Odveč je govoriti, da je veleblagovnic v Sloveniji preveč in da druga napram drugi tekmujejo katera bo pridobila več potrošnikov. Za konkurenčnost in nižanje cen je to dobro, vendar resnične pasti so drugje.

V ozadju tega mogočnega vzvoda napredka, ki je le podaljšek znanosti in tehnike, se grozeče izkazuje antiinteligenca ali protipamet človeškega duha. Ne samo zato, ker se s proizvodnjo škoduje ekologiji, da se z izpušnimi plini, dimom, umetnimi gnojili, z raznimi herbicidi zastruplja ozračje, vodo in hrano, temveč tudi zato, ker je ta napredek zapeljiv, varljiv in zato, ker smo šli predaleč v zanemarjanju kvalitete življenja. Zanemarjamo njegove bitne plati z golim količinskim stopnjevanjem porabništva, ki ga ne moremo v nedogled stopnjevati. Ta skrajnost je človeku odvzela sposobnosti za kvalitativnost mišljenja, vzela mu je smisel za vrednostno lestvico, ker mu je odvzela etični čut. Znašli smo se pred skrajno obliko neetičnega mišljenja, ki jo žene porabniška miselnost v suženjstvo porabniških razvad.

Piše: Bern Jurečič
Iz nove Karme (www.karmaplus.net)

V tem mesecu praznuje…
LEV (od 23.7. do 22.8.)

Med vsemi znamenji Zodiaka predstavlja Lev poosebljenje resničnega JAZ, zato so ljudje, rojeni v Levu, usmerjeni predvsem k sebi in smatrajo, da se svet vrti prvenstveno okoli njih. Ne moremo jih najti na osamljenih mestih, saj potrebujejo ljudi, ki (po možnosti glasno) potrjujejo njihovo vrednost in slavo. Kljub izraženi egocentričnosti in zanimanju le za tisto, kar se tiče le njih samih, so Levi plemeniti in velikodušni, radi imajo razkošje in zaradi tega često podležejo nečemu, kar je lepo samo na prvi pogled.

Tipičnega Leva zato spoznamo že po njegovem odnosu do okolice. Ob prihodu v lokal ne bo švignil s pogledom po kotičkih, kam bi se lahko umaknil: ustavil se bo sredi prostora, se samozavestno in pomenljivo ozrl okoli ter morda kaj glasno komentiral. Popolnoma samo po sebi umevno mu je, da se bodo pogledi usmerili nanj. Tega se tudi zaveda in zato smatra življenje za gledališče, kjer igra glavno vlogo seveda on sam. Ko sede za mizo, se ugodno počuti le na čelu ali najvidnejšem mestu združbe, kar pomeni, da je s sabo dovolj zadovoljen. Lev se namreč, če s svojim lastnim izgledom ni zadovoljen, v javnosti najraje sploh ne pokaže.
Njegov izgled mora biti torej predvsem bleščeč. Zaradi tega Lev ne pozna cenenih oblačil, ampak gre pri njegovi izbiri vedno za prave znamke, rad se oblači v žive in ognjevite barve, veliko pa daje tudi na okrasje. (Ne smemo pozabiti na zlato: Lev je simbolično povezan tako z močjo kot s Soncem, oboje našteto pa ponazarja prav zlato.)

Si sejala radovednost
a je zraslo le trpljenje.
Tiho, milo a boleče
je prinašalo ti vednost.

Črne ptice prihrumele,
te obdale in grozile,
so ti seme vso požrle,
žalost v tebi naselile.

A na pomlad lastovice
so pregnale črne ptice,
so prinesle novo seme,
radovednost in veselje.