|
||||||
|
|||||||
POGLAVJE 10
Elihujeve učne ure. Religija Brahme. Abramovo življenje. Judovske svete
knjige. Perzijska religija.
1 Elihu poučuje, rekoč: "V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu
častilo Boga, Enega, ki so ga imenovali Brahm.
2 Imelo je pravične zakone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili
pota modrosti.
3 Toda javili so se duhovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po
svoji miselnosti. Ubožnim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti.
Tako so se Brahmani pokvarili.
4 Toda v teminah časa je nekaj velikih duhovnih mojstrov ostalo trdnih. Ljubili
so Brahmovo ime. Bili so velika luč za svet.
5 Obvarovali so modrost svojega svetega Brahma nedotaknjeno in lahko jo berete
v njihovih svetih knjigah.
6 V deželi Kaldeja so poznali Brahma. Pobožni brahman z imenom Terah je živel
v pokrajini Ur. Njegov sin je bil tako predan brahmanski veri, da se je imenoval
A-Brahm. In on je bil izbran, da bo oče hebrejske rase.
7 Terah je vzel ženo, sinove, svoje črede in vse imetje ter se napotil v Haran
na zahod. Tam je umrl.
8 Abram je nato s čredami in vsem sorodstvom potoval še dalje proti zahodu.
9 Ko pa je dosegel Morahove hraste v deželi Kanaan, je tam postavil šotor in
ostal tamkaj.
10 Ko je v deželi izbruhnila lakota, je Abram s sorodstvom in čredami prišel
v Egipt ter v tej rodovitni pokrajini postavil šotore in se tu naselil.
11 Še danes vedo ljudje za tisto mesto, kjer je Abram živel - tamkaj nad nižino
ga lahko vidita.
12 Vprašujeta, zakaj je Abram prišel v deželo Egipt? To je dežela, kjer je zibelka
iniciacije. Vse, kar je skrivnostnega (razumu, op.prev.) je last te dežele.
To je razlog, zakaj duhovni mojstri prihajajo semkaj.
13 V Zoanu se je Abram učil znanosti o zvezdah, v svetem templju tam gori pa
se je učil vednosti modrih.
14 Ko si je prisvojil potrebno znanje, je spet vzel svoje sorodstvo, svoje črede
in imetje ter odpotoval nazaj v Kanaan. V dolini Mamre si je postavil šotore
in tam je nato živel in tudi umrl.
15 Spomini na njegovo življenje in delo, na njegove sinove ter zgodovina izraelskih
rodov, vse je ohranjeno v judovskih svetih knjigah.
16 V Perziji so poznali Brahma in se ga bali. Ljudje so v njem častili Enega,
Izvor vsega, kar obstaja, sam pa je brez vzroka. Bil jim je svet, enako kot
Tao prebivalcem daljnega Vzhoda.
17 Ljudstvo je živelo v miru in pravica je vladala.
18 Toda, kakor v drugih deželah, so se v Perziji pojavili duhovniki, sebični
in poželjivi, ki so prezirali pravično Moč, Modrost in Ljubezen.
19 Religija se je izpridila in po božje so častili ptice in živino in plazeče
živali.
20 V teku časa pa se je utelesila velika duša, ki so jo imenovali Zaratustra.
21 On je videl brezvzročnega Duha, vzvišenega nad vsem, videl nemoč bogov, ki
so jih oblikovale človeške roke.
22 Spregovoril je - in vsa Perzija je prisluhnila. In ko je rekel: En Bog, eno
ljudstvo in en sveti oltar - so popadali oltarji malikov in Perzija je bila
rešena.
23 Toda ljudje morajo s človeškimi očmi videti svojega Boga. Pa je Zaratustra
govoril:
24 - Največji od duhov, ki stoje ob oltarju, je Ahura Mazda, ki se javlja v
sončnem žaru.
25 In vse ljudstvo je v soncu gledalo Ahura Mazda, padali so pred njim na tla
in so ga častili v templjih sonca.
26 In Perzija je dežela magov, kjer so živeli oni duhovniki, ki so zagledali
vzhajati zvezdo in so ji sledili na zahod, do mesta, kjer je bil rojen Marijin
sin; in oni so bili prvi, ki so pozdravili Kneza Miru.
27 Zaratustrovi nauki in zakoni so ohranjeni v Avesti, ki jo lahko bereta in
si jo prisvojita.
28 Vedeti pa morata, da besede niso nič, dokler ne postanejo življenje, dokler
nauki, ki jih besede vsebujejo niso postali del našega duha in našega srca.
29 Res, da je Resnica ena sama; toda resnice ne poznamo, dokler sami ne postanemo
resnica. Naslednje je ohranjeno v neki starodavni knjigi:
30 Resnica je božja sila kvasu. Vse življenje preobraža v samo sebe. In ko je
vse (človekovo) življenje postalo resnica, tedaj je resnica tudi sam človek."
POGLAVJE 11
Elihujeve učne ure. Budizem in Budove zapovedi. Egipčanski misteriji.
1 Spet je Elihu poučeval. Rekel je: "Indijski duhovniki so se pokvarili.
2 Tedaj pa je prišel mogočen učitelj, neki Buda razsvetljenja, ki se je odvrnil
od sveta in vseh posvetnih časti ter dosegel Tišino v tihih gajih in votlinah.
In bil je blažen.
3 Razglašal je blagovest o višjem življenju in človeka učil spoštovati človeka.
4 Ni prinesel nauka o bogovih. Poznal je le človeka in tako je bila njegova
vera Pravičnost, Ljubezen in Poštenost.
5 Nekatere od mnogih dragocenih Budovih izrekov vama tu izberem:
6 - Sovraštvo je grozljiva beseda. Če te ljudje sovražijo, ne pazi na to, pa
boš sovraštvo ljudi mogel preobraziti v ljubezen in odpuščanje in blagohotnost;
odpuščanje pa sega tako daleč, kakor daleč segajo nebesa.
7 Tam pa je dovolj blagostanja za vse. Z dobrim razkrajaj zlo, z velikodušnimi
dejanji pripravljaj sramoto skoposti, z resnico ravnaj skrivljene črte, ki jih
zarisuje prevara, kajti zmota je zgolj narobe obrnjena resnica, resnica, ki
je v zablodi.
8 Muka bo sledila njemu, ki zlonamerno govori ali dela; prav tako kakor kolo
vozila sledi njemu, ki ga vodi.
9 Večji je, kdor gospoduje svojemu jazu, kakor pa oni, ki v vojni usmrti tisoč
mož.
10 Plemenit je samo, kdor sam je, kar meni, da drugi ljudje morajo biti.
11 Njemu, ki te je užalil, vračaj najčistejšo ljubezen, pa bo prenehal biti
slab; ljubezen namreč očiščuje prav tako srce ljubljenega kakor srce, ki ljubi.
-
12 Budove besede so ohranjene v svetih knjigah Indijcev. Zanimajta se zanje,
ker so del naukov, ki so od Svetega Diha.
13 Egiptovska dežela je dežela skrivnosti.
14 Skrivnosti časov so zaklenjene v naših templjih in naših skrinjah.
15 Semkaj se prihajajo učit duhovni mojstri vseh časov in podnebnih pasov; in
ko bosta vajina sinova dorasla, bosta vse svoje izobraževanje zaključila v egipčanskih
šolah.
16 Toda sedaj je dovolj za danes. Jutri ob sončnem vzhodu se spet vidimo."
POGLAVJE 12
Salomine učne ure. Molitev. Elihujeve zaključne lekcije. Povzetek tri leta
trajajočega študija. Gojenci se vrnejo domov.
1 Naslednjega jutra, ko je sonce vzšlo, sta bila učitelja z obema učenkama v
svetem gaju.
2 Salome je prva spregovorila, rekoč: "Poglejta sonce! Razodeva nam božjo
moč in on nam govori preko sonca, meseca in zvezd.
3 Govori nam po gorah, gričih in dolinah, po cvetju in rastlinah in drevju.
4 Bog nam prepeva po pticah in harfinih zvokih ter po človeškem glasu. Govori
nam preko vetra in dežja in preko valečega se groma. Zakaj se ne bi globoko
klanjali in ga molili ob njegovih nogah!
5 Tudi posamezni duši govori Bog; in vsako srce naj bi govorilo Bogu. To je
molitev.
6 Ni pa molitev, če na Boga vpiješ ali stoje, ali sede, ali kleče in mu tožiš
zavoljo grehov človeštva.
7 Ni molitev, če Enemu-Svetemu praviš, kako je velik, kako dober, kako mogočen
in kako usmiljen.
8 Bog ni človek, da bi ga mogli podkupiti s človeško hvalo.
9 Molitev je goreča želja, da bi vsaka življenjska pot bila luč, da bi vsako
dejanje moglo nositi krono dobrega, da bi po našem služenju moglo uspevati sleherno
živo bitje.
10 Plemenito dejanje, ki pomaga, je molitev; je vneta, učinkovita molitev.
11 Izvor molitve je v srcu; po mislih, ne po besedah, se srce dviga k Bogu,
kjer se čuti blaženo. Dajte, molimo torej!"
12 Molijo, a brez vsakih besed. V tej sveti tišini pa je vsa srca navdajala
blaženost.
13 Nato je spregovoril Elihu. Mariji in Elizabeti reče: "Naš pouk je končan.
Ni vama treba več dalje ostati tu, kajti prišel je klic - pota so uravnana in
tako se zdaj lahko napotita nazaj v domovino.
14 Mogočno delo vama je zaupano. Usmerjali bosta duha njiju, ki bosta usmerjala
svet.
15 Vajina sinova sta izbrana, da vodita ljudi k pravičnim mislim, besedam in
dejanjem;
16 da jim razkrivata bistvo greha; da jih odvračata od malikovanja nizkega jaza
in vsega varljivega in jih ozaveščata v onem jazu, ki s Kristusom živi v Bogu.
17 Da se pripravita na svoje poslanstvo, morata vajina sinova prehoditi mnoga
trnjeva pota.
18 Hude izkušnje in skušnjave bodo prišle nad njiju, kakor je to pri drugih
ljudeh. Njuna bremena ne bodo lahka, pa bosta čutila naveličanost in malodušje.
19 Poznala bosta muko lakote in žeje, po nedolžnem ju bodo zasramovali, metali
v ječo, bičali.
20 V mnoge dežele bosta šla in ob nogah številnih duhovnih mojstrov bosta sedela,
kajti učiti se jima bo treba kakor drugim ljudem.
21 Toda - dovolj sva vama povedala. Gotovo bosta deležni nenehnih blagoslovov
Treh in Sedmih, ki stoje pred prestolom."
22 Tako sta Elihu in Salome zaključila svoje poučevanje. Tri leta sta učila
svoji gojenki v svetem gaju, in če bi vse nauke zapisali v knjigo, bi to bila
velika knjiga. Tu imamo samo izvleček.
23 Tedaj se Marija, Jožef in Elizabeta z Jezusom in njegovim glasnikom dvignejo
na pot proti domovini. Jeruzalemu se izognejo, kajti tam je še vladal Arhelaus.
24 Po ovinku preko Mrtvega morja dospejo na gričevje Engedi, kjer ostanejo na
domu Jošue, ki je bil njihov bližnji sorodnik.
25 Jožef, Marija in njun sin pa gredo skozi jordansko dolino in po določenem
številu dni dosežejo svoj dom v Nazaretu.
IV.
DALETH
OTROŠTVO IN PRVA IZOBRAZBA GLASNIKA JANEZA
POGLAVJE 13
Elizabeta v Engedi poučuje svojega sina. Janez postane Mathenov učenec,
ko mu ta razkrije pomen greha in zakon odpuščanja.
1 Elizabeta je srečna. Svoj čas preživlja z Janezom, kateremu daje pouk, kakor
ga je bila sama deležna pri Elihu in Salomi.
2 Janez je navdušen nad divjino svoje domačije in poukom, ki ga je deležen.
3 V gričevju pa je bilo mnogo votlin. Ena od bližnjih je bila Davidova in v
njej je bival puščavnik iz Engedi.
4 Ta puščavnik je bil Matheno, egipčanski duhovnik, duhovni mojster iz templja
v kraju Sakara.
5 Ko je Janez dopolnil sedem let, ga je Matheno vzel k sebi v divjino in sta
bivala v Davidovi votlini.
6 Matheno je razlagal in Janez je bil prevzet od tega, kar mu je učitelj govoril,
ko mu je dan za dnem odkrival skrivnosti življenja.
7 Janez je ljubil divjino; ljubil je svojega učitelja in njegov preprosti način
življenja. Za živež so jima bili sadeži, lešniki, divji med in rožiči.
8 Matheno je kot strogo pravoverni Jud redno obiskoval praznike v Jeruzalemu.
9 Janez, zdaj devet let star, sme hoditi z njim.
10 Zlobnega kralja Arhelaja so odstavili in pregnali v oddaljeno deželo zavoljo
njegove sebičnosti in krutega ravnanja, tako se Janezu ni bilo treba bati.
11 Janeza so obiski Jeruzalema zelo veselili. Matheno mu je razlagal vse, kar
zadeva judovsko bogoslužje: pomen žrtev in obredov.
12 Janez pa ni mogel razumeti, kako morejo biti grehi odpuščeni z ubijanjem
živali in ptic in z zažiganjem pred Gospodom.
13 Matheno mu pove, da Bog nebes in zemlje ne zahteva žrtev; ta običaj s krutimi
obredi da je izposojen od malikovalcev drugih dežel.
14 Nikdar se grehi niso izbrisali z žrtvami živali, ptic ali človeka.
15 Greh je v tem, da se človek nespametno podaja v močvirje hudobije. Kdor bi
se hotel odvrniti od greha, mora obrniti svoje korake, da najde ven iz močvirja
nemoralnosti.
16 Obrni se in očisti si srce z ljubeznijo in poštenostjo, pa ti bo odpuščeno.
17 V tem je teža oznanila, ki naj ga glasnik prinese ljudem.
18 "Kaj je odpuščanje?" vpraša Janez.
19 Matheno odvrne: Poravnava dolgov. Kdor je sočloveka oškodoval, temu ne bo
odpuščeno, dokler ni poravnal sočloveku storjene krivice.
20 V Vedah beremo stavek: Nihče ne more popraviti zla, razen njega, ki ga je
storil."
21 Janez na to: "Če je tako, kje je moč odpuščanja, razen v človeku samem?
Ali človek lahko samemu sebi odpusti?"
22 Matheno odvrne: "Vrata so na stežaj odprta. Vidiš človekovo pot nazaj
k pravilnemu, s tem pa tudi odpuščanje njegovih grehov."
POGLAVJE 14
Mathenove učne ure. Nauk o univerzalnem zakonu. Človek, sposoben izbirati
in dosegati cilj. Prednosti antagonizmov. Starodavne svete knjige. Janezovo
in Jezusovo mesto v zgodovini sveta.
1 Matheno in Janez sta se pogovarjala o svetih knjigah starodavnih časov in
o zlatih pravilih, ki jih te knjige vsebujejo. Janez je vzkliknil:
2 "Ta zlata pravila so tako vzvišena! Kaj nam je še treba drugih svetih
knjig?"
3 Matheno odgovori: "Duhovi Svetega Enega ravnajo vse tako, da vsaka stvar
pride in odhaja ob svojem času.
4 Sonce ima svoj čas, da kroži, luna ob svojem času vzhaja, raste in izgine,
zvezde, da pridejo in izginjajo, dež, da rosi zemljo, vetrovi, da čistijo ozračje.
5 So časi sejanja in časi žetve; človeku je določen čas, da se rodi in da umre.
6 Ti mogočni Duhovi povzročajo, da se rode narodi. Zibajo jih v njihovih zibelkah,
hranijo jih, da se dodobra okrepe. In ko so ti narodi svojo nalogo izvršili,
jih Duhovi zavijejo v mrtvaške prte in jih polože v njihove grobove.
7 Mnogo je dogodkov v življenju naroda in mnogo v življenju človeka, ki v tistem
času niso prijetni. Na koncu pa vendar pride na plan resnica: karkoli se pripeti,
služi najboljšemu.
8 Človek je bil ustvarjen za nekaj plemenitega. Toda ni mogel biti takoj svoboden,
poln modrosti, resnice in moči.
9 Če bi bil obdan s plotom, pritrjen na tirnice, od katerih se ne bi mogel oddaljiti,
tedaj bi imeli v njem igračo, zgolj stroj.
10 Stvariteljski duhovi so človeku dali voljo in tako je sposoben, da izbira.
11 Lahko doseže najvišje višave ali pa se pogrezne v najgloblje nizkosti; ima
namreč sposobnost, da to, kar hoče doseči, tudi doseže.
12 Če si zeli moči, je sposoben to moč si tudi pridobiti; seveda mora premagati
ovire, ki so na tej poti do cilja. Nobena moč se nikdar ni dosegla z lenarjenjem.
13 Tako je človek postavljen v vrtinec mnogoterih konfliktov in se mora iz njih
izviti z lastnimi silami.
14 V vsakem konfliktu si človek pridobiva moči, z vsako osvojitvijo doseže višje
mesto. Vsak dan mu prinaša nove naloge in nove zanimivosti.
15 Človeka nihče ne nese čez nevarne jarke, niti mu kdo ne pomaga, da obvladuje
svoje nasprotnike. On sam je sebi orožje, med in ščit. On sam je poveljnik svojih
čet.
16 Sveti-Edini mu zgolj razsvetljujejo pot. Nikoli človek ni bil brez svetilnika,
ki ga vodi.
17 In vedno je imel v roki prižgano svetilko, da je mogel zapaziti nevarne čeri,
motne tokove in zahrbtne jame.
18 Tako so odločili po svoji sodbi Sveti-Edini: kadarkoli je človeštvo potrebovalo
dodatne luči, vselej je prišla na zemljo velika, 'mojstrska duša', da je podarila
luč.
19 Že pred dnevi Ved je svet imel mnogo svetih knjig, da so mu razsvetljevale
pot. In ko je človek potreboval več luči, so se pojavile Vede, Avesta in knjige
o Velikem Tau, da kažejo pot do višjih višin.
20 In ob svojem času se je človeštvu v razsvetljenje pojavila Biblija, vsebujoča
Postavo, Preroke in Psalme.
21 Minila pa so leta in človeštvo je potrebovalo več svetlobe.
22 Tako zdaj pričenja žareti z višave Zvezda Dneva. Jezus pa je učlovečeni poslanec,
da to luč pokaže ljudem.
23 Ti pa, moj gojenec, si bil izbran za glasnika bližnjemu dnevu.
24 Toda obdržati moraš čistost srca, ki jo imaš sedaj. In svojo svetilko moraš
prižgati naravnost od oglja, ki gori na oltarju Svetih-Edinih.
25 Potem bo tvoja svetilka preobražena v sveti plamen in postal boš živa bakla,
katere luč bo svetila vsepovsod, koder biva človek.
26 A šele v časih, ki pridejo, bo človek dosegal višje višave in prišle bodo
luči, ki bodo še močneje žarele.
27 Potem pa, ob koncu, bo prišla na zemljo mogočna 'mojstrska' duša, da bo svetila
na poti k prestolu popolnega človeka.
POGLAVJE 15
Smrt in pokop Elizabete. Mathenove učne ure. Služabnik smrti. Janezovo poslanstvo.
Ustanovitev krstnega obreda. Matheno vzame Janeza v Egipt in ga nastani v templju
pri Sakari, kjer ostane 18 let.
1 Ko je Janez imel dvanajst let, mu je umrla mati in sosedje so njeno truplo
položili v grob poleg sorodnikov na zemljišču pokopavanja v Hebronu, blizu Zaharijevega
groba.
2 Janez pa je bil globoko žalosten, jokal je, pa je Matheno dejal, da ni prav,
če jočemo zavoljo smrti.
3 Smrt da ni človekov sovražnik. Prijatelj je, ki ob dokončanem življenjskem
opravilu prereže le vrv, ki veže človekov čoln na zemljo, da potem lahko jadra
proti gladkejšim gladinam.
4 "Noben jezik ne more opisati, kolikšna je vrednost matere. Krepost tvoje
matere je bila preizkušena in pristna. Ni pa bila odpoklicana, dokler ni izpolnila
svoje naloge.
5 Človeka zadene klic smrti vselej takrat, ko je zanj najboljše. Probleme namreč
lahko rešujemo tu in onstran. Ni potrebno dvomiti, da se bo vsakdo znašel tam,
kjer mu bo za reševanje problemov najbolj ugodno.
6 Samo iz sebičnosti se porodi želja, da bi duše, ki so odšle, klicali nazaj.
7 Dovoli torej svoji materi, da počiva v miru. Njeno plemenito življenje naj
ti bo vir moči in navdihnjenj.
8 Tvojemu življenju se bliža kriza, pa je treba, da se jasno zavedaš naloge,
ki si jo poklican izvršiti.
9 Modrijani časov te imenujejo glasnik. Preroki gledajo nate, rekoč: "Ta
je Elija, ki pride znova."
10 Tvoje poslanstvo tu je poslanstvo glasnika. Hodil boš namreč pred Mesijevim
obličjem, da mu izravnaš pot in ljudstvo pripraviš na to, da bo sprejelo Kralja.
11 Pripravljenost pomeni čistost srca. Nihče, razen kdor je čistega srca, lahko
prepozna Kralja.
12 Da lahko učiš ljudi čistosti srca, treba, da si sam čist v srcu, besedah
in dejanjih.
13 V otroški dobi si po obljubi postal Nazarejec. Britev se ne sme dotakniti
tvojega obraza in glave, tudi ne smeš poskusiti vina ne opojnih pijač.
14 Ljudem je treba vzorov za njihovo življenje; ljubo jim je posnemati, ne voditi.
15 Človek, ki stoji na križišču in kaže pot, a je sam ne hodi, je zgolj kažipot;
isto lahko dela lesen kol.
16 Učitelj pa utira pot; na vsakem sežnju tal se jasno zarezujejo sledovi njegovih
nog, ki jih lahko vsi vidijo in z gotovostjo vedo, da je njihov učitelj hodil
to pot.
17 Ljudje razumejo notranje življenje po tem, kar vidijo in delajo. K Bogu prihajajo
preko ceremonij in oblik.
18 Zato pa, da jim boš dopovedal, da se grehi izmivajo s čistostjo in ljubeznijo,
lahko uvedeš simbolični obred.
19 V vodi umij telesa onim, ki se bodo odločili, da se odvrnejo od grehov in
strmijo po čistosti v življenju.
20 Ta obred umivanja je pripravljalni obred in oni, ki se bodo tako umili, obsegajo
Cerkev čistosti.
21 Moral boš reči: - Vi, možje Izraela, poslušajte, preobrazite se in se umijte,
postanite sinovi čistosti, pa vam bo odpuščeno.
22 Ta obred čiščenja in ta Cerkev je le simbol očiščevanja duše s čistostjo
v življenju in kraljestva duše, ki ne prihaja preko zunanjega videza, ampak
je Cerkev notranjosti.
23 Nikoli pa ne moreš kazati pota in množicam govoriti, kaj je treba storiti,
ako tega sam še nisi storil. Zato moraš hoditi pred njimi in jim kazati pot.
24 Učil boš, da se morajo ljudje umiti; ker moraš voditi pot, mora tvoje telo
biti umito kot simbol očiščenja duše."
25 Janez pravi: "Zakaj bi moral čakati? Mar ne morem iti takoj in se umeti?"
26 Matheno odvrne: "Dobro, pojdimo!" In gresta doli k bregu Jordana,
kjer se reka razširi, vzhodno od Jerihe, tam, kjer so Izraelci prvič stopili
na tla Kanaana. Tam se nekoliko pomudita.
27 Matheno predhodnika poučuje in mu razloži notranji smisel očiščevalnega obreda
ter kako umiti sebe in kako umivati množico.
28 In Janez je bil umit ob jordanskem bregu, nato pa sta se oba vrnila v divjino.
29 Ko je bilo sedaj na gričih Engedij Methenovo delo opravljeno, sta se on in
Janez napotila zopet nazaj v Egipt. Nista počila, dokler nista dosegla templja
kraja Sakara in doline Nila.
30 Mnogo let je bil Matheno v tem templju učitelj. Ko je sedaj hierofantu poročal
o Janezovem življenju in njegovem poslanstvu do človeških sinov, je hierofant
glasnika z veseljem sprejel in imenovali so ga brata Nazarita.
31 Osemnajst let je Janez živel in deloval v notranjosti tega templja. Tukaj
je dosegel vlado nad svojim jazom, tu je njegova duša postala duša duhovnega
mojstra in tu se je seznanil s tem, kaj vsebuje njegovo poslanstvo predhodnika
ali glasnika.
Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar.
Se nadaljuje
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050721212653357
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
