Piše: Miran Zupančič

Do opuščanja starega ne pride naenkrat, ampak postopoma, kajti tega ne bi nihče zdržal. V moči Božanske Luči pa človek vendarle lahko stopa po tej kraljevski poti, lahko se odreši starih ruševin, tako, da njegovo srce na vrhu razvoja sprejme in presnovi čisto Luč iz nadnarave, brez tostranskega in onstranskega astralnega vpliva. Vse, kar izvira iz te narave, dobro ali slabo, ne pušča več sledi. Moči iz nadnarave neovirano pritekajo v organe, ki so za to pripravljeni: skozi žlezo češariko Le ta se nahaja v sredini možganov in odreja tudi presnovo ter bioritem, predvsem pa je to organ, preko katerega se lahko Sveti Duh neposredno dotakne človeka. Temu organu rečemo »ključ k duši«. Osnovni kamen nove graditve - Jezus Kristus – je tako položen. Tako tu ni prisoten samo Jezus, nastajajoče novo sonce, ampak tudi Kristus, graditelj naše nove zavesti. Te božanske sile se kažejo tudi v obliki povečane intuicije ali sposobnosti prenovljene naše duše, da se le ta lahko uskladi s Kristusovo višjo vibracijo in tako prepozna Božanski načrt. To je potem dnevno druženje z živim Bogom!

Mi človeštvo se v tem trenutku soočamo z novo sposobnostjo. Ljudje, ki se zavedajo in z vsem srcem sodelujejo pri njenem razvoju, ravnajo tako na novi način, način, ki je uglašen z novimi sevalnimi zakoni. V primeru pa, da mišljenje, občutje in delovanje še naprej določa stara nerazumnost, naletijo prenovitvene sile na odpor in človek obtiči sredi konflikta, ki si ga je sam ustvaril. Kako naj razumemo razblinjanje stare narave? Brez finejše substance, ki je znana kot eter, si življenja v današnjem smislu ne moremo predstavljati. Naše človeško fizično telo, a tudi živali in rastline ne morejo živeti brez etrov. Naše zdravstveno stanje določa naše eterično telo. Eterično telo je odgovorno tudi za naše duše. Preko hrane pritegne iz prasubstance nujne etre. Če bi proces hranjenja prekinili le za kratek čas, bi bila posledica tega smrt.

POLETNI SOLSTICIJ

Mladi mesec je začel svojo rast 6.6., na šestnajsti stopinji dvojčka.

Mlada luna bo vzpodbudila novosti v tisti hiši, kjer se vam je mlaj dogodil. Ozračje bo »prepredeno z dvojčkovim čebljanjem«, v tem času se bomo več družili, gibali in se učili. Zlasti v nižjih stopnjah šol, katerim vlada merkur bo izjemno pestro – zaključna konferenca. Jupiter se je obrnil v direktno gibanje in na družbeni ravni bo spet bolj odprta pot kar se tiče turizma, prava, vlaganje v inozemske sklade, založništvo in študij. Ne pozabimo na ribe in strelce, ki se bodo v tem času spet bolje počutili.

Merkur kvadrat mars
Kvadrat je stresen aspekt. Merkur letos vlada vremenu in ta aspekt lahko kaže na vročinske nevihte s točo. Vročina lahko s seboj odnese tudi kakšno osebo z višjega položaja družbe. Potrebno si je vzeti čas zase, za rekreacijo, oddih, iskati sprostitev in hlad v naravi.

Venera kvadrat jupiter
V tem mesecu je pomembno pazljivo razporejati finančna sredstva. Priporočam sproščanje z ustvarjalnimi hobiji, kajti finančno se lahko zadolžite v tem času toliko, da vam bo kasneje žal. Saj veste, dvojčki radi hodijo po trgovinah, v času mlaja v dvojčkih pa to potegne vse znake!

Prva mi jesti da,
druga mi piti da,…..

Pri odločitvi po kateri cesti naj grem na Štajersko, ali čez Jezersko ali čez Ljubelj, je potem prevladal Ljubelj. Obisk Leobna in Judenburga sem načrtoval že od prejšnje poletja. Realizacija izleta je prišla pred prvomajskimi prazniki. Ob obisku Svetega Pavla lanskega leta sem odkril prospekt o tibetanskem muzeju v Hüttenbergu, ki ga je postavil avstrijski raziskovalec Heinrich Harrer. Širši javnosti Heinrich Harrer je bolj znan po filmu z naslovom Sedem let v Tibetu, ki opisuje njegovo življenje na dvoru Dalaj lame po letu 1940. Za pot čez Ljubelj in nato čez Celovec je bil še eden razlog. Obisk benediktanskega samostana Sveti Jurij ob Langsee-ju. Za ta samostan sem izvedel na mojih potepanjih po avstrijski Koroški. V samem Svetem Vidu zgrešim prvi cestni odcep za Sankt Georgen in Langsee. Nadaljujem pot naprej, saj je še eden izvoz. Zapeljem se mimo jezera Unterlatschach, ki leži pod samostanom.

Poleti imajo ob jezeru svoj prostor tudi nudisti. Samostan leži na majhnem hribčku. Zaradi bližnje kmetije je v zraku nešteto muh. Nekaj podobnega sem doslej v Sloveniji doživel edino pri Stični. Iz razobešenih plakatov na vhodu v samostanu, je razvidno, da je samostan odprt tudi za druge (verske) skupine. Prihaja čas združevanja ver? Zunanja podoba cerkve v samostanskem kompleksu je običajna. Na tej cerkvi so prav tako našli svoj dom ostanki iz rimskih prebivališč in grobišč iz okolice. To samo ponazarja, da se je krščanska cerkev imela za naslednico velikega rimskega imperija. Svete predmete je potrebno prenašati na sveti kraj. Notranjost cerkev človeka estetsko navduši. V zadnjem delu cerkve je celo nekakšen mini muzej s svetim Jurijem. Na ogled so tudi pastirske palice. Glavni oltar ima sliko svetega Jurija. Na njej sveti Jurij ubija čudnega zmaja, ki je napol človek. Tok energije je začutiti prav v zadnjem delu cerkve, kjer je muzej. Drugič začutiš energijo pred delom, kjer se berejo berila, pred glavnim oltarjem. Pred ogledom nisem vedel kako poteka čez samostan zmajeva črta.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

SONCE IN SONČENJE JE NUJNO POTREBNO ZA ZDRAVJE ČLOVEKA

Na našem planetu je vir življenja sonce; oskrbuje nas s toploto, hkrati pa zagotavlja pogoje za normalno prehranjevanje v življenju rastlin in živali. Je enako pomembno za rastočega otroka, kot za rastočo rastlino. Če rastlini odtegnemo sončne žarke, izgubi vso svojo obliko, njena barva postane manj prepoznavna oziroma bela; rastlina postane slabotna in povešena prav kakor otrok, ki odklanja sončenje, postane bled, anemičen, slaboten in se slabo razvija. "Sončenje je za nas pomembnejše v času našega razvoja, rasti, kot kasneje v življenju, vendar je pomembno v vseh obdobjih", pravi Dr. medicine Herbert M. Shelton.

Skozi ves nezabeležen in zabeležen čas prazgodovine so naši davni predniki na desetine milijonov let, torej ves čas svojega življenja bili izpostavljeni blagodejnosti sončnih žarkov, kadar so iskali hrano, se zabavali, igrali, počivali in preživljali popolnoma Naravni del življenja. Obstajali - živeli so brez oblek, zato jih je sonce lahko objemalo ves čas njihovega življenja - bili so bitja Narave v pravem pomenu besede.

Denis Nelson in Marti Fry sta v Učbenikih zapisala, kako neverjetno pozitivno vpliva sonce na moč telesa, vključujoč mišice in živce tudi pri treningu, kar so vedeli že v času Herodotusa in Filustratusa; v tem obdobju so Olimpijski atleti v stari Grčiji zelo, zelo koristili moč sončnih žarkov. Seveda pa so pozitivni rezultati sončenja zabeleženi že pri starodavnejših civilizacijah, kitajski, babilonski, egipčanski, grški, kasneje tudi rimski (kopiji) grške civilizacije.

Piše: Joša Medved

Vsakdo ima svobodo odločanja, da kroji svoje življenje po svojih možnostih, predstavah in merilih. Od kje pa prihajajo možnosti, predstave in merila? Ali smo zadovoljni z rezultati in s svojim življenjem? Če nismo, običajno pričnemo iskati vzroke zunaj sebe, kritizirati in spreminjati druge, namesto da bi si ozavestili svoj položaj in svoje resnične možnosti, ki izhajajo iz notranjosti. Predstavljajte si pijanca, ki z razširjenimi rokami drsi okrog debelega betonskega stebra in si misli, da so ga zabetonirali! Natančno v takšnem položaju se nahajamo tudi mi vsi, ker se ne zavedamo, da se kakor tisti pijanec oklepamo svojih vzorcev. Kaj pa pomeni “notranja svoboda”? Ali ni to ravno odsotnost vseh zgrešenih umskih predstav, vzorcev in starih navad, ki nas utesnjujejo, omejujejo možnosti in nam škodujejo?

Seveda obstajajo pojmi kakor svoboda gibanja, svoboda mišljenja, govora in pisanja, »svobodne volitve«, in še cela vrsta »svobod in svoboščin«, katere nam je nekdo od zunaj bolj ali manj velikodušno podaril – z namenom, da ne bi opazili omejitev, ki so dejansko skrite za temi navideznimi demokratskimi darili. Vse te zunanje pogruntavščine spominjajo na usnjeno lutko direktorja nekega velikega japonskega koncerna, katero lahko vsi nezadovoljni zaposleni po mili volji klofutajo, da s tem sproščajo svoje notranje nezadovoljstvo s pravim direktorjem. Tako nasedamo trikom, ki nas ovirajo pri ozaveščanju resnične naravne svobode, katero smo že imeli po naravi, a smo jo počasi in neopazno sami zabetonirali.

Kako sva Thyrinus in jaz sklenila prijateljstvo

Tudi žito je bilo v glavnem pospravljeno. Na njivah so bile samo še tiste poljščine, ki jih pobirajo, ko zavlada jesen. Tudi v sadovnjaku kmetije so visela na vejah samo še jabolka poznih sort. Po marljivosti mnogih živali se je dalo spoznati, da se leto polagoma približuje koncu.
Z izvidniškim pogledom, ki smo si ga izostrili na številnih ekskurzijah, smo na enem naših obhodov v daljavi prepoznali divje prašiče, ki so se pomikali proti gozdu. Drug drugega smo opozorili na to in se posvetovali, kako se bomo obnašali. Hitro smo bili enotni. Znova smo zavzeli položaj iz lanskoletne zime. Moja spremljevalca sta ostala v džipu, jaz pa sem se zunaj ob gozdni jasi, v bližini steze divjih prašičev usedla na zložljivi stol.

Trajalo je dneve, preden so divji prašiči spet izbrali to pot. Družinska skupnost, krdelo, ki je hotelo iti po tej stezi, je bilo zelo plašno. Kakor hitro so nas živali opazile, so pohitele nazaj v gozd. Bili smo zelo presenečeni nad njihovim sedanjim videzom, kajti spomladanski mladiči niso več imeli črt. Zrasli so v mlade živali; lahko bi jim rekli „najstniki“, kajti tako so se tudi obnašali.
Držali smo se našega dogovora, da vztrajamo, da se ne umaknemo s položaja. Divji prašiči so zelo pametne živali. Verjetno se je v njih prebudila slika iz lanske zime in pomladi, kajti nenadoma so se le približali, si vzeli pripravljene rezine jabolk in nadaljevali pot - ne da bi nas spustili z oči.

Moje srce se je danes tako razširilo,
da bi vesolje lahko šlo skozenj
in na tisoče bogov bi se lahko zateklo vanj
pa krožilo po krvotoku in gledalo skozi
špranje kosti celice, ki so začele poplesavati
od veselja in spoznavati moje ideje.

Občutila sem pomirjujoče vibracije
in notranje orgle so veličastno igrale
v vetru skoz valujočo žitno njivo
in sejale semena, ki klijejo življenje
s pesmijo, ki se dviga navdušeno v jasnino neba,
v iskanju rešitev dokončnega pomena:biti,
da sem jaz, jaz in da moj um boža srce
in ustvarja v meni svet, ki se mi nasmehne
vsakič, ko odprem okno in ko sonce posije vame.

Obiskovalci in razstavljavci pozdravili sejem ALTERMED

Sejem zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti ALTERMED, ki je v soboto in nedeljo, 4. in 5. junija 2005, potekal na celjskem sejmišču je med obiskovalci in razstavljavci naletel na zelo dober odziv. Oboji so pozdravljali odločitev organizatorja, družbe Celjski sejem d.d., da je pripravila sejem in izrazili pričakovanja, da se ponovno srečajo prihodnje leto. Tudi v Celjskem sejmu so z rezultati sejma, ki so ga pripravili prvič, zadovoljni. Po besedah mag. Roberta Otorepca, pomočnika direktorja za sejme, je sejem v dveh dneh obiskalo preko 3000 ljudi.

Ne le razstavni prostori, zelo dobro oz. odlično so bila obiskana tudi predavanja, ki se jih je v dveh dneh odvilo več kot 50, poudarja Robert Otorepec. Otorepec ob tem dodaja, da je odziv tako razstavljavcev kot tudi obiskovalcev pokazal, da je področje zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti deležno velikega zanimanja javnosti, saj se ljudje vedno bolj zavedajo, da je odgovornost za lastno zdravje najprej na njih samih, zato poskušajo živeti čimbolj zdravo. V družbi Celjski sejem si bodo tako v prihodnje prizadevali k sodelovanju pritegniti čimveč ljudi, ki delujejo na tem področju, da bi sejem ALTERMED postal dogodek, na katerem bi obiskovalci spoznali čimveč različnih metod alternativnih oblik zdravljena, se srečali s ponudniki storitev in izbrali med njimi tiste, ki jim bodo lahko pomagali lajšati ali odpraviti težave s katerimi se soočajo. "Ostajamo odprti za sodelovanje," poudarja Otorepec.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj z Mestno občino Maribor danes v Izobraževalnem centru Pekre ob prvi obletnici sprejema nacionalnega akcijskega načrta o socialnem vključevanju 2004-2006 prireja posvet o socialnem vključevanju. Pobudo za posvet je dala delovna skupina za spremljanje izvajanja omenjenega dokumenta, so sporočili z ministrstva za delo.

Namen posveta je promovirati področje socialnega vključevanja, pridobiti vpogled v dejavnosti in stanje socialnega vključevanja na lokalnem nivoju ter obravnavati možnosti za večje sodelovanje državne in lokalne ravni na področju socialnega vključevanja.

Udeležence bosta uvodoma nagovorila predstavnik ministrstva za delo in mariborski župan Boris Sovič. Zatem pa bo Sašo Stikovič z ministrstva za delo predstavil omenjeni akcijski načrt, vodja referata za zdravstvo in socialno varstvo Mestne občine Maribor Lilijana Zorko pa dejavnosti na spodbujanju socialnega vključevanja s strani mestne občine Maribor.

... kot z letalom.

Tisti, ki se odloči preveslati Donavo v kopalni kadi, bo spoznal življenje mnogo bolj, kot če bi si kupil letalsko karto. Na cilj bo prišel malo pozneje, a zato poln znanja o zvezdah, navigaciji, donavskih ribah, komarjih in ribjem paprikašu. In kaj vse bo izvedel o svojih sposobnostih, pogumu in neumnosti!

Mogoče se sliši neumno, želeti si prečkati Donavo v kopalni kadi, ampak ciljev si ne postavljamo zaradi tega, kar dobivamo, ampak zaradi tega, kar postajamo.

www.tportal.hr

Ali ste se kdaj vprašali kako bi se počutili, če bi vam kdo prepovedal misliti o vsem tistem, kar znanost in navadni razum ne moreta dokazati, da obstaja, torej o vsem, kar gre čez to kar je znanstveno dokazljivo in da svoboda misli ne bi smela preseči mejo oprijemljivega, na primer, da Bog je, da imamo dušo, torej, da bi z vsem, kar z znanstveno metodo ni razložljivo v svetu, ne bi smeli z njimi razložiti bogastvo vsega bivajočega. S to kritično samozaščito pred vero v neskončnost duha bi ukinili človeka, usmerjenega v svobodno mišljenje. To bi bil prehod jaza v ne-jaz.

Jaz je tudi v nadčutnem. Duh je načelo življenja, materija pa je njegova temeljna sestavina. In če je temu tako, je duh tisti, ki razloži materijo. Svoboda duha je v odprtosti, v možnosti izbora misli. Duh giblje snov in je soodgovoren za vse nauke o idejah. Pojem resnice mora prepustiti trpljenju, dvomovm in izkušnjam, da spregovorijo, tudi tam kjer najbolj boli in kjer je največja tema. Upanje za odkritje resnice je nekaj odrešenjskega in človeka obvladuje vedno neko mišljenje, ki mu ni dovolj to kar je spoznal. Vse minljivo je podrejeno večnemu in v njem izginja.

Ko je tvoja zamisel ali ideja,
močnejša od tvojega hrepenenja,
ko tvoje zamisli in ideje
presegajo tvojo hvaležnost Njemu,
za podarjeno ti telo in življenje,
si samo svoje ideje ali zamisli žrtev,
si hkrati živ in hkrati mrtev.

stojči Stojan Svet

Ni rane brez rezila,
ni opravičila brez greha.
Ni pravih in napačnih dejanj,
so le trenutki odločitev in oklevanj,
ki pišejo jutrišni dan.
Senca za hrbtom pozna rešitev,
toda začetek je pretežak,
konec pa že znan,
čemu nestrpnost, zapečateno je.
Vse se vrne, mi nič ne pomaga,
mislim si - upam, da ne bo potrebno.

Akademija za uvod kongresa FIAF ob 100-letnici slovenskega filma.

S slavnostno akademijo so v Cankarjevem domu ob 20. uri odprli 61. kongres mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek FIAF, kongres krovne svetovne organizacije s področja ohranjanja filma. Slovesnost je obenem osrednji dogodek celoletnega obeleževanja stoletnice slovenskega filma. V Ljubljani se bo do 12. junija srečevalo več kot 200 kinotečnih strokovnjakov in filmskih arhivarjev, ki se bodo na osrednjem, simpozijskem delu posvečali etnografskemu filmu.

S filmskim portretom so se spomnili nedavno preminulega pobudnika ljubljanskega kongresa in direktorja kinoteke Silvana Furlana. Premierno so prikazali restavrirane filme Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu, ki jih je pred stotimi leti posnel dr. Karol Grossmann, ter prvi slovenski nemi celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika. Simfonični orkester RTV z dirigentom Helmutom Imigom je ob filmu praizvedel partituro skladatelja Andreja Goričarja.

ODKRIJMO LEPOTO NAŠE DUŠE

PROJEKT »POT SVETLOBE« - avtorica ga. profesor Vasija Korošec.

Preko telefonske žice me je objel topel ženski glas. V trenutku me je pomiril, ker je to bil glas, ki ga začutiš nekoliko drugače od običajnih glasov. Tako je bilo čutiti tudi v njenem stanovanju. Vsak vdih me je polnil z mirom, ki me je preplavljal v vzdušju spokojnosti in čistosti, ki se ga ne da prevajati v besede. Tudi moja vihravost se je nekako vnesla v prijetno sproščenost in odprtost do vsega, kar sem lahko slišala. Skratka, vse mi je bilo blizu, na dotiku in vstran od vsakdanje navadnosti, ki smo je vajeni. Bila sem le vmes, prevodnik med začutenim in slišanim; preprosto mi je zmanjkalo besed, zato sem se zelo trudila ujeti prave.
No, moj »razumček« je zelo težko absorbiral vse tisto, kar je dojemala moja duša. Zato rajši iskreno povem, da vam z besedami ne morem predstaviti vsega. Lahko vam ponazorim bistveno - vendar bistvo se vam ne bo kar tako razkrilo. Lahko se vas pa globoko dotakne, kar je tudi namen predstavitve mojega pogovora.
Pogovor je tekel z Vasijo Korošec - Andromedo; avtorico in izvajalko projekta POT SVETLOBE, profesorico športa (specializacija: ples, planinstvo, gimnastika, odbojka), profesionalno turistično vodičko z licenco (izjemno poznavalko Egipta in Šri Lanke) in barvno terapevtko, ki se je izobraževala v okviru Mednarodne akademije za barvne terapije:AURA-SOMA- III. stopnja, »Art of Colour Technologies: AURA-SOMA«)

Glede na to, kako se počutim ob vas, mi je zelo jasno zakaj pritegnete ljudi. A razlogov je verjetno več.
Pogosto mi pravijo, da so prišli zato, ker si želijo spoznati nekaj novega, drugačnega, več…Ponavadi me spremljajo dalj časa. Nekaj znotraj se jih dotakne in tako preprosto začutijo, da jim lahko pomagam narediti korak naprej. To niso koraki s katerimi merimo pot, so pa koraki, ki nam pokažejo pravo smer in to je cilj do katerega jih lahko usmerim.

Piše: Miran Zupančič

Pogledi vseh ezoterično in mistično naravnanih ljudi se stikajo v pomembni točki: vsi iščejo duhovno odrešitev. Kljub morebitnim različnim, pogosto celo nasprotujočim načinom je njihov cilj vendarle isti.

Odkar na Zemlji obstaja človeško življenje, živi v nas ljudeh pranagon, ki nas žene k iskanju duhovne svobode. Cilj tega hrepenenja lahko sicer poimenujemo spreobrnitev, samadhi, satori, nirvana, vstajenje, ponovno rojstvo, razsvetljenje, odrešitev, a med temi poimenovanji ni v bistvu nikakršnih razlik. Kajti en sam studenec je, ki v isti nalogi povezuje vse duše in, ki ga vsi iščemo; luč, popolna svoboda, Bog, modrost, lepota, ljubezen, moč-sile z vsemi temi želi naš Stvarnik nahraniti naše duše. Vendar vsi ljudje ne iščejo v isti smeri in njihovi sadovi nimajo iste vrednosti. Pa vendarle, izvir iz katerega črpajo, je vsem skupen.

Dobro vemo, da globoko v sebi, v svojem resničnem bistvu ni noben človek zadovoljen s tem svetom, z njegovo ljubeznijo in njegovo bridkostjo, z dobroto in hudobijo, z njegovo medlo veselostjo in temnimi nočmi, polnimi bede in žalosti. Zato povsod in v vsakem človeku raste želja po odrešenju. Prav vsi časi poznajo pobožne, blage ljudi. Da bi izprosili ali izsilili božanski blagoslov, mnogi upogibajo kolena in sklepajo roke. Drugi so uporniki in neposlušneži. Nekateri obiskujejo cerkve, ašrame, templje, drugi se umikajo v samoto, vse pa preveva želja, da bi svojo dušo povzdignili k Gospodu vsega življenja.

Piše: Alois Kolar

Bolezen je beseda, ki pomeni za človeka bolečino, neprijetnost, neugodje, trpljenje, skratka težave pri zagotavljanju energije, ki je potrebna za vso nemoteno dogajanje v telesu za zagotovitev najvišje možne stopnje zdravja - homeostaze.
Najbolj pomembno je vedeti, zavedati se, da bolezen zadeva celotno telo, ne samo del telesa ( kot s svojo doktrino počne uradna - ortodoksna medicina, imenovana tudi "strojna medicina"), telo namreč vzpostavi krizo bolezni zato, da bi doseglo cilj in ta cilj služi celemu telesu, ne le določenemu tkivu, organu, področju ali delu telesa. Če na primer vemo, da imamo obolela jetra, je v resnici obolelo celotno telo in dejstvo, da so simptomi bolezni opaženi le na jetrih ne pomeni, da so ostali deli telesa neprizadeti - pomeni, da so jetra osrednja točka hudega napora izločanja na točki, ko so strupene snovi potiskane iz telesa. Nikoli nimamo bolezni tu, ali bolezni tam! Apendicitis - strokovno diagnosticirano ime za vnetje slepega črevesa je preprosto prenapolnjeno s strupenimi snovmi zato, ker je telo prenapolnjeno z njimi! Inteligenca telesa skuša izločiti strupene snovi, s katerimi je prenapolnjeno skozi vse organe izločanja, toda dejstvo je, da so je prenapolnjenost s strupi tako močna, da se je slepo črevo vnelo, saj bi eliminacija zahteva več, kot telo zmore.

Morje je pljuskalo pene
ob moje srce.
Po morju so pluli čolni,
v njih so bili ljudje
in vsakemu sem podarila
delček svojega srca.

Sedaj pa je ta kraj tihi pristan,
v njem so shranjeni spomini
na ljudi, ki so me jemali.
Nikoli nisem podvomila,
da me niso potrebovali.
Nekateri so umrli pred mano,
nekateri so ostali kamni,
nekaj je takih, ki so padli
in so iz svojih izkušenj
stkali most na kopno
in tlakovali cesto z ljubeznijo,
po kateri hodijo svojo pot.

Z nohti sem mu parala žile,
ko je iz mene izganjal hudiča.
Nekaj je lebdelo nad mano,
kot da nekaj vem...
Danes nič več,
je eden tistih dni, ko ne gledam a vidim,
ne spim a sanjam.
In bolečina, ki sem jo čutila,
je risala akvarele,
krik je pel himno
in strah je požiral pogum.
A tudi takrat, ko so sanje živele rdeče,
te sence ni mogel nihče zadržati.

Laž je vera sužnjev in gospodarjev.
Resnica je Bog svobodnega človeka.

Maksim Gorki

Obstaja na tisoče miljonov nas vseh ljudi,
ki znamo hoditi po naši okrogli zemlji.

A vendarle obstaja samo en duh,
ki vetri skozi nas ali pa drugače povedano;

Mi vetrimo skozi njega.

Ne rabimo se združiti med seboj,
lahko pa se združimo s tem enim duhom.

" In če mene vprašate,
je edino to prava in resnična združitev."

In marsikdo reče, da te združitve ni potrebno na novo ustvariti, saj že baje obstaja.

Jaz bi se kar strinjal.

Gradimo živalim, naravi in ljudem prijazno Slovenijo

Varstvo živali in narave za večino prebivalstva pomeni, da naj človek ne muči mačk in psov oz. da morda ne odvrže kakšnega papirčka, medtem ko se brez slabe vesti masti s sočno pečenko iz industrijske množične reje živali ter tako prispeva k obremenjevanju narave z miljardami ton živalskih izločkov, ki pomenijo nepopravljivo ekološko škodo, Dokler bo tako, se tudi katastrofalen položaj živali in narave ne bo spremenil. Zemlja bo še naprej propadala, kajti vpliv neupoštevanja živali in zakonov narave na prihodnjost človeštva in Zemlje se večinoma podcenjuje.

Kakšen je položaj živali in kaj to pomeni za naravo in ljudi?

Za človekovo prehrano ubijejo letno po svetu več deset milijard živali, od tega v Sloveniji okoli 25 milijonov. Živali so v tem primeru le gospodarska surovina. V poskusih na živalih letno umre v Evropi skupaj 10 milijonov živali, v Sloveniji več kot 10.000. Stotisoče živali umre med prevozom, lovci v Evropi pobijejo letno več deset milijonov živali, v Sloveniji okoli 100.000. Za temi številkami se skrivajo milijarde posameznih usod živih bitij.