Najpomembnejše je izobraževanje in približevanje evropske ustavne pogodbe državljanom Evropske unije, je bilo vodilo današnjega posveta Evropska ustava - kaj bo odslej drugače? ob izidu knjige Pogodba o Ustavi za Evropo s komentarjem, ki je potekal na Pravni fakulteti (PF) v Ljubljani. Številni strokovnjaki, predvsem s področja prava in humanističnih ved, ki so se udeležili srečanja, so se strinjali, da je ustava velik korak naprej, tako za samo Evropsko unijo kot institucijo, kot tudi za njene državljane. Posveta se je udeležil tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere.

In kaj bo odslej drugače? Na notranjem trgu oziroma v gospodarstvu, ki je tudi temelj evropskega povezovanja, po besedah Petra Grilca s Pravne fakultete v Ljubljani, prav nič. Kot je poudaril Grilc, je skupnost v stalni razvojni krizi in to dejstvo jo tudi pelje naprej.

Ustavna pogodba bo spremenila paradigmo normativnega ustroja EU in tako zmanjšala demokratični deficit v uniji, pa je dejal asistent s PF Andraž Teršek. Sklicujoč se na vse večje nezadovoljstvo predvsem francoskih državljanov ustavi, je poudaril, da evropski državljani ne nasprotujejo ustavni pogodbi, temveč aroganci politikov.

Pravi problem lastnine ne bo nikoli tvojih deset avtomobilov, ki jih imaš parkirane pred svojo hišo. Pravi problem lastine bo tisti en avto, ki ga še nimaš in kateri te še čaka v tvoji glavi. Namesto tega enega avta je lahko to en konj, ena punca ali mogoće še samo tisti eni tenis copati. In moje besede tebi so, da te to eno čakajoče v tvoji glavi, lahko spremlja do konca tvojega življenje. Saj obstajati brez hrepenenja je nemogoče, hrepenenje pa je sol življenja.
In kaj zdaj narediti, ali se še vedno loviti za svoj rep, tako kot pes?

Zakaj pa ne, dan bo še vedno imel 24 ur.

To je popolnoma res!

Ampak te štiriindvajsete ure, so lahko pravi 100 km maraton okoli Francije.

In, če mene vprašaš, ti moram reči, da to ni za vsak dan.

Kaj šele za celo življenje!

In kakšna je zdaj moja alternativa, ki ti jo ponuja moja modrost?

Sfinga bi naj bila stara vsaj 4.500 let, vendar nekateri trdijo, da sega v obdobje pred 9.000 leti.

Večina arheologov meni, da je Sfinga stara 4.500 let, vendar drugi trdijo, da bi sodeč po vzorcih preperevanja, ki jih je moč zaslediti na Sfingi, lahko nastala še veliko prej.

Že več let egiptologi in arheologi menijo, da nastanek čudovite Sfinge sega v obdobje okoli 2500 pr.n.št., vendar pa so nedavne študije pokazale, da je bila izgrajena nekje v obdobju 7.000 let pr.n.št.

Ta relativno nova teorija temelji na “osnovi indikatorjev, ki povzročajo preperevanje” , ti se nahajajo v zgornjem delu Sfinge. Arheologi, ki podpirajo to teorijo izhajajo iz dejstva, da je nazadnje na tem področju bilo dovolj padavin, ki bi lahko povzročile takšen vzorec dežne erozije na apnencu približno pred 9.000 leti, torej 7.000 let pr.n.št.

Včasih se ti zgodi, da ti enostavno ni za bonton. Ko si zaželiš samo to, da preprosto sedeš za mizo, v eno roko vzameš kos pizze, z drugo si pa pomagaš…Tako sem nazadnje počela tudi sama. Znašla sem se med znanko in njenim saj ne vem kaj, verjetno tudi znancem, a ni pomembno. Dajala nas je žeja, sproti pa smo se odločili še za družinski prigrizek pizze in krožnik dobre omake. Počutila sem se dobro in jedla tako po domače, a tudi okoli nas ni bilo skoraj nič ljudi.

Nakar mi ta nesojeni znanec pove, da imam pribor. Vilico in nož vendar.
»Se počutim čisto v redu tako. Jem tako kot mi »paše«, pa skoraj nikogar ni, da bi videl, kako ne uporabljam pribora v kompletu«, mu odgovorim
»Kaj pa bonton?« mi zabrusi in mi dvigne pritisk.
»Vseeno mi je«, sem hotela biti kratka.
»Potem pa ne moreš sedeti za to mizo«, me še nahruli.
»Glejte v svoj krožnik!« se ne dam.
«Imaš fakulteto?«
»Seveda«, jezno odgovorim in si mislim svoje.
»Danes ima samo 10% ljudi dokončan kvalitetni faks in to je potrebno izključno ločiti«, me pouči.

Ko Sonce pretoplo sije,
se sneg stopi.
A če snega ni,
se sled zgubi, voda jo umije.

Če preveliko dozo vzameš,
to ni več zate.
Vse kar preveč je,
škodi! Ne verjameš?

In če človek preveč ljubi,
nima več nič!
V tem je na izgubi.

Ko drevo ima zadosti vej,
jih kmet poreže.
Če si človek ne postavi mej,
kaj lahko doseže?

Na dan je prišla nova zaskrbljenost o potencialni povezavi med baravmi za lase in rakavim obolenjem, nedavna študija o tem pa je evropsko komisijo spodbudila k zahtevi po takojšnji oceni.

Raziskovalci na University of Santiago de Compostela v Španiji so povedali: 'Naši rezultati kažejo, da globalno osebna uporaba barv za lase ne predstavlja tveganja za raka na dojkah in mehurju.' Enak zaključek je pokazala tudi ocena 79 študij iz 11 drzav.

Dodali so še, da je majhen učinek na rakava obolenja, kot je levkemija in rak kostnega mozga, vendar so dokazi za takšne posledice premajhni za zaskrbljenost zdravja javnosti. Študija objavljena v tedniku Journal of the American Medical Association pa poziva k nadaljnim raziskavam tveganja rakavih obolenj zaradi barv za lase na delovnem mestu, saj so frizerji in stilisti bolj izpostavljeni kot individualni osebni uporabniki.

Vse je zbežalo pred „krono stvarstva“. Ekspedicije v naravo v „štirinožcu“. Žetev je tudi za živali!

Naj se spet povrnem k svojim sprehodom in k svojim izkušnjam z naravo. Ko sem smuknila skozi grmovje, radostna in hvaležna za izkušnje, ki sem jih smela doživeti v gozdu in na poljih, je nenadoma skočil predme zajec. Pognal se je v beg pred mano, dvonožcem. Misel „beg“ me je za nekaj časa ohromila. Beg, sem pomislila. Zakaj beži pred mano? Beži pred ljudmi, ki naj bi vendar bili - kot to sami poudarjajo - krona stvarstva. Pod to krono se ta zajec torej očitno ne počuti dobro.

Ko sem smuknila skozi drugo grmičevje, je skočila pokonci srna in se pognala v beg. Pomislila sem: spet beg pred „krono stvarstva“! V istem trenutku je iz grma kriče odletel kos. Torej ponovno: beg pred krono stvarstva. Ko sem zapustila grmičevje, sem v daljavi opazila stezo divjih prašičev in pomislila: če me bodo divji prašiči zavohali, ali bodo „krono stvarstva“ napadli, ali pred njo zbežali? - Toda nobenega nisem videla. Zdaj sem korakala čez polje; kanja je odletela. Vrane so se dvignile in ravno sem še opazila, kako je miška hitro poiskala svoj domek, da bi prišla na varno pred „krono stvarstva“.

Moje radosti je bilo konec. Potrta sem se obrnila in se, „krona stvarstva“, napotila proti domu. Vse, kar je le moglo zbežati, je zbežalo pred „krono stvarstva“. In zakaj?
Ljudje so se odvrnili od Božje vsemoči in ljubezni, od velikega razodetja enosti z naravo in živalmi. Človek hodi po poti razumarskega pohlepa, ki pravi: „Vse vem bolje!“ Človek se postavlja nad Boga. To je misel padca.
Rekla sem si: jaz ne spadam k misli padca - vendar sem človek in živali bežijo pred človekom. Ljubim Boga, svojega Očeta, in Njegovo stvarstvo. Sem dvonožec, človek, vendar so mi, kot človeku, gozdovi in polja postali domovina. Ljubim svoje brate in sestre narave in živali.

Okoli nje vlada popoln mir in globoka svežina.
Enostavno sedi tam in se, skozi reko solz, včasih malce nasmehne.
Z absolutno gotovostjo spregovori:
"Jaz sem večna in nesmrtna."
Partner jo pisano gleda in čez čas obetajoče vpraša:"O-o-o-od kje p-p-pa si?"
Pogleda ga in skozi oči ji bije modrost: "Iz enega utripa srca..."
(opis situacije na Intenzivu Razsvetljenja po izkustvu Samospoznanja. Več o izkušnjah ljudi na Intenzivih v nadaljevanju in v drugem delu prispevka.)

Popolna sreča in neizrekljiva radost. Globoka svežina in preprostost.

Brezpogojna ljubezen in absolutna jasnost uma. Globok mir in svoboda.

Popolna, globoka izpolnjenost.

S temi besedami se lahko opiše samospoznanje (stanje enosti, samadhi). Stanje, kjer ločenost oz. relativna dualnost preneha in nastopi naša prava narava.

O tem stanju zavesti govore vsi pravi duhovni Učitelji. In prav vsi poudarjajo pomembnost zavedanja naše prave in absolutne narave: Kdo smo, kaj smo in kaj so drugi.

Zame osebno se je moje življenje po izkustvu samadhija šele začelo. Kakor, da bi iz sanj teorije in napol-nepreverjenih-podatkov-iz-knjig stopil na trdna tla resnične in lastne izkustvnene modrosti.
Sedaj vem, kdo sem, kaj sem in kaj si drugi, brez najmanjšega dvoma v srcu. Ne iz knjig, od Učitelja ali pa na podlagi pričevanj drugih ljudi, ampak neposredno, iz Sebe. Želim si, da bi bili takih spoznanj deležni prav vsi ljudje...

Nekoč, pred mnogimi leti mi je ded dejal: "Nauči se odkrivati resnico v sebi, toda vedi, da to ni edina resnica, spoznati moraš tudi resnice drugih." Tedaj si nisem znala povsem razložiti njegovih besed. Šele pozneje sem se zavedala svoje aktivnega procesa odkrivanja smisla in z njim povezane resnice v stvareh.

Kot prvo kar sem ugotovila, je bilo, da resnice ne bi mogla odkrivati, če ne bi spregovorile dedove besede v meni. Nihče ti ne more dati tega, česar sam v sebi nimaš. Stvari imajo v sebi možnost, da jih razum odkrije in spozna. Ta odkritja postanejo formalna resnica v tvojem razumu. Pojavi v svetu nikoli ne spregovorijo, edino bitje, ki jih nagovori in vnaša v zavest smiselnost bivanja, je človek, ki vnaša v dogajanje svetlobo. S spoznavanjem resnice nedvomno kultiviramo sebe.

V tem procesu spoznavanja resnice sem ugotovila, da ne živim v miru posesti vrednot in resnice, ki sem jo odkrila in spoznala, temveč se kar naprej sprašujem in pred očmi se mi odkriva resnica v novi vrednosti, kot bi nastajali v meni novi kontinenti bivanja. V sebi se mi razodeva razhod med nespremenljivimi vrednotami, ki so zasidrane v meni kot nekakšna statična bit, in nemirom prizadevanja za preobrazbo. Kljub strmljenju za enotnostjo in zvestobo začrtani življenjski poti, se zavedam, da nisem ostala povsem zvesta starim življenjskim nazorom in da se spreminjam, dvigujem se v iskanju resnice.

Nekemu nemškemu paru, ki ni mogel imeti otrok, so na kliniki za oploditev svetovali, naj poskusita s seksom.

Par je po osmih letih zakona obiskal kliniko, na kateri so zdravniki ugotovili, zakaj še nimata otrok. V življenju namreč še nista imela spolnih odnosov. Na univerzitetni kliniki v Lübecku so povedali, da še niso slišali za tak primer, kaj šele, da bi to doživeli.

Zdravniki so naredili teste in ugotovili, da sta oba, tako moški kot ženska, plodna in da zaradi tega ne bi smelo biti nobenih težav pri zanositvi. Ko pa so ju vprašali, kolikokrat tedensko imata spolne odnose, sta jih samo debelo pogledala in vprašala, kaj mislijo s tem vprašanjem.

Bila je mlada breza, ki je že z rojstvom hotela nekaj več kot ostala drevesa njene vrste. Hotela je vse videti in se razgledati nekoliko po svetu, onkraj obzorja. Ni imela predstave o tem, kaj si želi, le hotela je nekaj več. Ne moreš še sedaj, ji je rekla mama, saj si še tako mlada in potrebuješ mojo zaščito. Mlada breza pa je rasla in čez nekaj let je zopet vprašala mamo, če lahko gre. Ne moreš še zdaj, ji je rekla mama, kdo bo pa ptičkom dajal zavetje, navajeni so nate.

In breza je rasla naprej, postajala je zmeraj bolj debela, vendar si je vedno bolj želela oditi v svet. Sedaj pa se res odpravim po svetu, je rekla mami. Takrat pa je mama sklenila, da ji pove resnico. Ne moreš po svetu, ker si drevo. Breza pa ni hotela več verjeti mami, sklenila je, da gre. Torej odhajam. Takrat pa se nikakor ni mogla več prestaviti iz mesta, namreč v tem času se je tako globoko ukoreninila v zemljo, da se ni mogla premakniti. Kaj sedaj? Postajala je zmeraj bolj napeta in nestrpna, ni hotela več ostati tukaj, toda hkrati se ni mogla premakniti iz mesta, kjer je bila ves čas. Tako je minilo nekaj let mučenja same sebe.

Nekega dne pa se pojavi drvar z motorno žago. Ali je res, da se odpravlja k njej. Motorna žaga je zapela, njo pa je zelo bolelo, odrezal ji je korenine, padla je na zemljo, ona pa se je še zmeraj upirala, tega nisem hotela. Ali je to moja smrt, pa tako sem hrepenela po nekaj več. Le nemo je lahko opazovala, kaj se dogaja z njo. Odrezal ji je veje, njeni listi so veneli, razrezal jo je na štiri kose. Prišel je tovornjak in vsak kos so posebej naložili, vse ostalo pa kot da ne potrebujejo. Nič ji ni bilo več jasno. Ni se več čutila kot celoto, ni imela več nobenega vpliva na dogajanje, prepustila se je.
.

Ali kot Slovani poznamo svoje bogove, vraže in božanstva? Preberite spodnje vrstice in vstopili boste v svet naših prednikov in spoznali običaje, vraže in stvari, ki se nam danes zdijo tudi smešne.

Uvod
Danes imamo nekaj natančnih podatkov o slovanskem svetu v dnevih poganstva. Imamo samo del zapiskov o Slovanih, ki so jih zapisali grški in rimski zgodovinarji, imamo nekaj površnih opazovanj arabskih geografov, prav tako pa tudi površne kronike pravoslavnih menihov. To pa so tudi vsi viri s katerimi lahko spoznamo pogansko zgodovino in njihova religiozna prepričanja. Telesni in duhovni razvoj Slovanov je bil bolj poznejši in počasnejši, kot pri latinskih in germanskih ljudstvih zahodne Evrope.

V nedavni zgodovini slovanskih ras najdemo sledi in spomine preteklega obdobja. To dejstvo nam pomaga, da lahko iz sedanjosti spoznamo preteklost.

V 6. stoletju so se Slovani prvič predstavili svetu z raznolikostjo in okretnostjo množic, ki so poselile Balkan, Centralno in Vzhodno Evropo. Po vsej verjetnosti so se Slovanska plemena začela iz Zakarpatja seliti na sever, zahod in jugozahod. Slovani so tako tvorili tri velike etnične skupine, Južni, Zahodni in Vzhodni Slovani.

Pokrajina, na katero so Slovani prodrli in poselili je bila, skoraj povsod poraščena z ogromnimi površinami pokritimi z gozdovi, ki so bili prekinjeni z močvirji, jezeri in rekami. Živeli so od ribolova in lova, skrbeli so za živino v gozdnih jasah in na naravnih travnikih. Na zemlji so pridobivali tudi nekaj žita. V gozdu so pridobivali les s katerim so gradili svoje hiše.

(Lk 6,20–23)
3 »Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
pravi Sveto pismo v blagrih iz Jezusovega govora na gori.

Ta Jezusova misel
je bila včasih kar precej popularna pri župnikih,
saj sem jo pri tistih nekaj mašah pri katerih sem bil prisoten,
kar nekajkrat slišal.

To Jezusovo misel
pa sam spet smatram
za eno od svetopisemskih »prepisovalskih cvetk« ali napak
in mi zveni nekako tako kot bi rekel:

»Blagor ubogim na pameti,
kajti oni bodo dosegli vso znanost.«

ali pa

»Blagor tistim brez posluha,
kajti oni bodo dosegli glasbeno genialnost«

Tale dnevnik je vse bolj zanimiv, ga pa včasih težko pravočasno oddam. Sedaj mineva že 4 teden, odkar sem napisal zadnjega.

Pa kar začnimo.

Lebdenje v komori
Na začetku tega meseca sva z Marjo s podjetjem Timefloat uspela uredit nagradno igro za bralce Sončne pošte. Ker sva bila pridna in ker je Marja napisala članek, jaz pa vse v zvezi z nagradno igro, so naju povabili v obisk centra. Najina nagrada je bila ura lebdenja v lebdeči komori.
Moja izkušnja je čudovita in verjamem, da če bo čas, da se bom vsaj enkrat mesečno oglasil, saj je občutek lebdenja nadvse zanimiv, verjamem pa da se duhovni občutki in razvoj, ki ga v teh komorah obiskovalci doživljajo, dogaja ravno takrat, ko to redno obiskuješ.

Voda
V teh tednih sem se dobil z Janezom Romšakom in direktorjem podjetja Venture, Markotom Paplerjem. Govorili smo o onesnaženosti pitne vode in filtriranju in upam, da bomo lahko izpeljali akcijo, s katero bomo poskusili našim bralcem, ob večjem naročilu zagotoviti odlične vodne filtre za zares ugodno ceno. Sam ga uporabljam že dva tedna in sem nadvse zadovoljen.

Vsak po svojo vrečo smeti
Neverjetno vesel sem bil, ko smo ponovno izpeljali akcijo vsak po svojo vrečo smeti. V enem samem dnevu se je akciji pridružilo več kot 10 skupin, medijev in posameznikov, ki so akcijo podprli.

Nagradni natečaj za ime zdravilne lučke.

S slovenskim znanjem in trudom smo po inovaciji iz NASE dopolnili posebno lučko, katera pomaga pri zdravljenju in hitrejšem celjenju ran, športnih in ostalih poškodb, lajšanju bolečin in spodbujanju ravnovesja v telesu. Lučko sestavljajo rdeče in infrardeče led diode, princip delovanja pa je zasnovan na zdravljenju s svetlobo, ki stimulira celice v telesu in spodbuja njihovo regeneracijo.

Za to lučko sedaj iščemo še primerno ime? Glede imena želimo, da ga izberemo skupaj in to z vašo pomočjo.

Piše: Stampy

Duhovnik v avtu med vožnjo zagleda pred sabo ob cesti nuno. Zaustavi avto
in ji ponudi prevoz, kar nuna zahvalna sprejme. Vstopi v avto, prekriža
noge, tako da razgane svoje krilo in odkrije svojo prelepo nogo. Duhovnik
to vidi in ni veliko manjkalo, da bi povzročil nesrečo. Ko je ponovno
prevzel kontrolo nad vozilom, naskrivaj spusti roko na nunino koleno.

Nuna ga pogleda in reče: "Oče, se spomnite 129. Psalma?
Duhovnik pordeči in se globoko opraviči ter umakne roko iz njenega kolena.
Med menjanjem prestave zopet položi roko na koleno nune.
Pa ga nuna ogovori: "Oče, ali se ne spomnite 129. Psalma?"
Še enkrat se duhovnik opraviči in reče: Oprostite, toda telo tudi greši.

Ko ti blišč tega sveta

nagovarja svetlobo tvojega srca,

je zgodba dokaj dorečena.

Saj nikamor drugam

zdaj nimaš več za iti.

Govori resnico,
a govori jo sladko.

Patlijanđali

POMEMBNO SPOROČILO - PETICIJA

NEVARNA STOPNJA RADIOAKTIVNOSTI V HRANI

Človeštvu grozi velika nevarnost, a videti je, da se za to skoraj nihče ne zmeni. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo že prihodnjega julija uradno razglašena nova ureditev področja kontaminiranosti prehrane, ki bo dovoljevala uvoz in izvoz hrane z zelo visoko stopnjo radioaktivnosti, veliko višjo kot je bila do zdaj. Komisija za prehrambeni kodeks in Mednarodna komisija za radiološko varnost zatrjujeta, da taka hrana ne predstavlja nevarnosti za potrošnika oz. v najslabšem primeru ne povzroči nikakršnega pomembnega tveganja.
TO JE LAŽ!

Poskusi francoskega laboratorija so pokazali, da bi trajno uživanje “legalno” kontaminirane hrane izpostavilo potrošnike (in predvsem otroke) neopravičljivi stopnji tveganja. Po določenih scenarijih bi lahko stopnja radioaktivnosti 1000-krat oz. 10.000-krat presegla tisto, za katero oblasti smatrajo, da ni več zanemarljiva za zdravje ljudi in jo je treba všteti v sistem radiološkega varovanja. Radioaktivni produkti veljajo za KANCEROGENE in MUTAGENE, katastrofa v Černobilu pa je postopno razkrila še mnoge druge kasnejše učinke, predvsem vpliv na imunski sistem in srčno-žilni obtok.

Sperma naredi človeka veselega. Takšni so vsaj zaključki raziskave, v kateri so raziskovalci primerjali razpoloženje žensk, katerih partnerji uporabljajo kondome, s tistimi ženskami, katerih partnerji kondomov ne uporabljajo.

Študija je pokazala, da so ženske, ki med spolnimi odnosi prihajajo v stik s spermo nekoliko manj depresivne. Raziskovalci so mnenja, da do tega prihaja zato, ker skozi vagino absorbirajo hormone, ki vplivajo na razpoloženje.

"Želel bi pojasniti, da ljudem ne odsvetujemo uporabe kondomov," je dejal vodja študije Gordon Gallup, psiholog iz Državne univerze v New Yorku. "Povsem jasno je, da nezaželena nosečnost in nevarnost pred spolno prenosljivimi boleznimi, prekašajo vse prednosti, ki jih ima vpliv sperme na razpoloženje."

Ozka je pot v temi sveta,
a široka v tvoji svetlobi.
Ker ti veš vse,
česar drugi ne vedo,
ker ti se vsega zavedaš,
o čem se drugim le sanja,
ker ti vse imaš,
četudi ničesar nimaš,
kajti ti imaš sebe,
drugi se le iščemo.

Mojster je našel,
človek pa le »bluzi« tam zraven,
ker črno ni belo,
belo ni črno.
Ti vidiš, drugi le gledamo.
Ti slišiš, drugi le prisluškujemo,
ker ti učiš, drugi pa poslušamo.

V zadnjem času gostuje po Sloveniji italijanski cirkus Belucci. Na svojih plakatih kot atrakcijo ponujajo tudi vodne živali: delfine, tjulnje...

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice nasprotujemo uporabi in zlorabi živali v cirkuške namene. Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena (pri)sila. Tega sicer ob sami predstavi ne vidimo in se nam zdi, da vlada med dreserjem in živaljo neko prijateljstvo, ki se izkazuje z nagrajevanjem in božanjem, a žal temu ni tako. Preden se žival nauči trikov in akrobacij, ki jih vidimo ob nastopu, preteče dolga doba mučnega učenja, ki jo spremlja uporaba raznih vrst mučilnega orodja (biči, ogenj, električne palice idr.).

Ne moremo si predstavljati kakšna muka je na primer za vodne živali, ki so vajene svobode širnih vodnih prostranstev, kjer se neomejeno gibljejo in s svojim igrivim obnašanjem izražajo veselje do življenja, ko nenadoma pristanejo v ujetništvu in so izpostavljene vsakodnevnemu maltretiranju. Še človek, ki se prostovoljno odloči za nek trening in vidi v svojem početju nek motiv, velikokrat težko prenaša napore trde discipline in neprenehnega ponavljanja. Kako hudo je potemtakem šele bitju, ki mu je ena osnovnih potreb v življenju svobodno gibanje v naravnem okolju in do učenja trikov nima niti najmanjšega motiva ali veselja!