Težko je,
ko te gledajo, pa te ne vidijo zares.
Težko je,
ko te poslušajo, pa jim ne pride do ušes.

Povem ti, srce,
ni lepo, ko zrejo v te,
pa te vidijo ne.

Žalostno je,
ko te otipavajo,
pa te ne zaznajo ..

In te pustijo samega nekje,
kakor da bi bilo to vse,
da te pregledajo in izpustijo,
da te raziščejo in ujezijo.

Povem ti, srce,
to še ni vse,
neumno je, ko ti govorijo,
pa svoj svet zaprt pustijo.

Astronavti z Mednarodne vesoljske postaje ISS, ki so se nedavno tega vrnili iz vesolja, so opozorili Zemljane, naj pazijo na svoj planet, ker se zaradi onesnaženja atmosfere nekateri deli našega planeta iz vesolja sploh ne vidijo več. "Iz vesolja se vse vidi jasneje.

Žalostno je gledati, kaj se dogaja na Zemlji. Gosti oblaki dima prekrivajo naravne oaze in jih onesnažujejo," je povedal ruski kozmonavt Saližan Šaripov, ki se je v ponedeljek skupaj z ameriškim astronavtom Leroyem Chiaom in Italijanom Robertom Vittorijem z ISS vrnil na Zemljo. Po Šaripovih besedah človek šele v vesolju dojame, kako krhka je naša Zemlja.

www.dnevnik.si

Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega otroka ali drugega. Potem smo razočarani, ker so naši otroci premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to starost. Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst.

Zato je potrebno sprejeti to realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Alfred Souza pravi. »Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo … pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, neki posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje".

Ta način zaznavanja stvari nam pomaga razumeti, da ne obstaja sredstvo, da smo srečni, ampak je sreča sredstvo. Posledično moramo okušati vsak trenutek našega življenja in okušajmo ga še bolj, če ga lahko delimo z nam drago osebo, z osebo zelo drago za preživljanje skupaj dragocenih trenutkov življenja. In spomnimo se, da čas ne čaka nikogar. Zato prenehajmo čakati, da bomo končali šolo, da se bomo vrnili v šolo, da bomo shujšali 5 kg, da se bomo zredili za 5 kg, da bomo imeli otroke, da jih bomo videli, ko bodo odšli od doma. Prenehajmo čakati, da bomo začeli delati, da bomo šli v pokoj, da se bomo poroči, ločili. Prenehajmo čakati petek zvečer, nedeljsko jutro, poletje, jesen ali zimo, da bomo imeli nov avto ali novo hišo. Prenehajmo čakati, da bomo zapustili to življenje, da se bomo ponovno rodili in se odločimo, da ni boljšega trenutka, da bi bili srečni kot je ta trenutek. Sreča in radosti življenja niso cilji, temveč eno potovanje. Misel za danes: delajmo, kot da ne potrebujemo denarja; imejmo radi, brez misli na to, da bomo lahko trpeli; plešimo, kot da nas nihče ne gleda.

Prakristjani v Univerzalnem življenju so prepričani, da izhod iz katastrofe z živili vodi edino preko miroljubnega poljedelstva

Vaško poljedelstvo se je v zadnjih 50-ih letih spremenilo v nasilno agrarno industrijo. Ni nasilna samo do milijard govedi, svinj in kokoši, ki jih redi v barbarskih pogojih v hlevih za masovno živinorejo in jih muči na neskončnih transportih živali in kolje ob oglušujočih krikih prestrašenih žrtev; nasilna je tudi do narave in pokrajine, ki jo maltretira z več kot 3 milijarde tonami umetnih gnojil in 31.000 tonami herbicidov letno. Njive so izlužene; monokulture so uničile lepoto pokrajine; oblaki amoniaka od poplave gnojnice, ki se je zlivala na polja, so se spremenili v kisli dež. Kot nasprotno gibanje je nastalo »ekološko poljedelstvo«, ki hoče živali rediti »njihovi vrsti primerno«, poljščine pa vzgajati »ekološko«. Vendar kmetija še velja za "ekološko", četudi uporablja do 20% ali celo do 30% kemijska sredstva. Zato se danes tudi "ekološko poljedelstvo" srečuje s podobnimi nepremostljivimi ekološkimi problemi vseh vrst prav tako kot konvencionalno, čeprav seveda v manjši meri.

KVALITETA HRANE NAS SILI, DA RAZMIŠLJAMO O NJENEM POREKLU IN NAČINU PROIZVODNJE
Leta in leta se je potrošnikom sistematsko tajilo, in to ne samo v industrijskih državah, da so izpostavljeni velikemu poskusu z rizičnimi živili, ki so obremenjena s pesticidi in strupi proti glivicam ter plesnim. Ti poskusi niso prinesli pričakovanih rezultatov, ker npr. dioxin še vedno najdejo v mesnih proizvodih, hormone v turbo teletih in BSE v mesu, pa vendar se ne razmišlja, da bi prenehali s temi poskusi. Nasprotno, smelo se gre naprej ne oziraje se na možne posledice. Kaj je mišljeno, ko slišimo, da so živila podvržena industrijskim poskusom, t.i. »postopkom plemenitenja«? Da bi jajca za zajtrk bila prave rumene barve, kokošim v hrano primešajo primerno barvo - kot jo ima rumenjak. Rožnata barva lososa je proizvod kemikov v živilstvu. Testeninam dodajo sredstva za penjenje, da bi se špageti hitreje skuhali. Vonj breskve v jogurtu je narejen iz glivic, plesni in bakterij. Pogosto odpadki postanejo osnovna surovina za industrijsko hrano. Tako imenovana beljakovinska pogača, ki ostane pri predelavi piščančjega mesa, se obdela z natronsko raztopino in pristane v konzervah džuveča kot hranilna sestavina. Posebna specialiteta je koktejl z morskimi sadeži, v katerega se vmeša odpadke ribolova, aromatizira in stisne v oblike škampov ali lignjev. Torej niso samo jasli za rejo živali postale »kante za smeti družbe blagostanja«, zdaj so to tudi že sklede za človeško hrano.

Janez je bil eden izmed najbližjih Jezusovih prijateljev. Veliko je pripovedoval o njem. In mnogo ljudi je sledilo Jezusovemu zgledu. To ni bilo všeč voditeljem. Zato so Janeza poslali na oddaljeni otok, da ni mogel nikomur več govoriti o Jezusu. Nekega popoldneva pa je Jenez za seboj zaslišal glas. Janez se je obrnil. V sijočem blesku je zagledal Jezusa.
"Ne boj se" je rekel Jezus.
"Zapiši si vse kar boš sedaj videl"

Tedaj je Janez zagledal odprta nebeška vrata. Videl je božji prestol, okrog pa se je narisala mavrica. Dan in noč so krilata bitja ponavljala: "Svet, svet, svet je Gospod Bog, vladar vesolja, ki je, ki bo in ki pride."

Janez je videl, kaj se bo zgodilo. Videl je, kako so hudiča in njegove pomagače vrgli v ognjeno jezero. Videl je novo nebo, novo zemljo, ter novo božje mesto.
Močan glas je dejal:" Božje ljudstvo bo odslej živelo z Bogom."
Božja slava jim bo dala luč.
Ne bo več smrti, joka in bolečine.
Božje ljudstvo bo živelo z Njim za večno."
Jezus je še dejal:"Kmalu pridem."
Janez pa je dejal:" DA, JEZUS, PRIDI."

To zgodbo sem prebrala v Svetem pismu,
ter razmišljala o nauku te zgodbe.

Maribor bo v ponedeljek, 2. maja, eno od dvajsetih evropskih mest, kjer bodo letos potekale prireditve "Euromayday". Udeleženci dogodka bodo javnost z različnimi akcijami in kulturnimi prireditvami skušali opozoriti na nove vrste izkoriščanja delavcev in ostalih ogroženih socialnih skupin. Tako imenovana "prekernost" je danes v Evropi najbolj razširjen delovni in življenjski pogoj. Prizadeva vsakogar, vsak dan, v vseh vidikih življenja: izbrana ali prisilna je prekernost splošen pogoj, ki ga po besedah organizatorjev projekta vse bolj izkuša večina ljudi.

Štajerska prestolnica bo za razliko od ostalih mest, ki bodo svoje prireditve izpeljala že 1. maja, to storila v ponedeljek, saj je tudi 2. maj v Sloveniji dela prost dan, česar pa marsikateri delodajalci, zlasti v velikih trgovskih centrih, ne upoštevajo. Program Euromaydaya se bo začel ob 12. uri na Trgu svobode, kjer bodo nastopile afro plesalke, bobnarji skupine Džambaši in žonglerji. Parada se bo pozneje prestavila pred največji mariborski trgovski center, kjer bodo zahtevali njegovo zaprtje zaradi kršitve delavskih pravic, saj je 2. maj v Sloveniji praznik. Popoldne bodo koncerti potekali še na Grajskem in Glavnem trgu. Prireditev se bo sklenila s koncertom in videoprojekcijami v mariborski Pekarni.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 6: SVOBODA DUŠE jan 05

Nekaj tednov smo bili daleč od vas, saj smo se osredotočali na spremembe na Zemlji. Ne žalujte za žrtvami katastrofe v Aziji - pripravljene so bile na prehod. Sebe so dale, da bi vplivale na Spremembo. Voljno so dale svojo človeškost, da bi vplivale na premik zavesti Zemlje. Za nekatere azijske dežele je prišel čas pranja in očiščenja, dosti energij je bilo tako zataknjenih v starih načinih, toliko je bilo stare energije. Čas je bil za preselitev pozornosti sveta na ta del Zemlje in za pomoč v njegovem prehodu. Sočutje, ki se je zlilo tja, je bilo izjemno, pa fizične in finančne energije, tudi duhovne in nebeške energije; začela se je nova gradnja, ne bo več tako kot je bilo.
Korupcija je odplaknjena, tema je šla, stare in zataknjene energije so očiščene.
Ne bodite žalostni, primerno je bilo. Častite vse, ki so pomagali spremeniti zavest človeštva.

Tole pa pravimo tebi... Vzemi nekaj zataknjenega iz svojega življenja, iz svojega bitja, nekaj, kar je neuravnoteženo ali skorumpirano, nekaj tvojega, kar rabi zdravljenje in ponovno ravnotežje v novem prostoru. V ta naš skupen prostor prinesi nekaj, kar te sicer drži nazaj in teži, lahko nekaj, kar je v telesu in se ne zdravi. Lahko strah, ki ga dolgo nosiš s seboj... Daj to svojo stvar v današnjo energijo varnega prostora in to sprejmi, ljubi, karkoli že izbiraš opustiti; dalo ti bo novo ravnotežje in omogočilo razvoj tvoje energije. Blagoslovi ta prostor, ki ti bo pomagal dati novo svobodo. To ti bo pomagalo ustvariti novo svobodo. Drug drugemu bosta pomagala - ti in to, karkoli že rabi biti ozdravljeno v tebi.
Naj pride na dan iz tvojih strahov ven, samo dovoli, da pride ven. Ne skrbi za negativne energije, ven prinesi. To je lahko zdravljenje, ki ga potrebuješ, lahko depresija ali strah, ki te občasno zamrzne. Če je žalost..., naj se pozdravi v svobodo v tem prostoru zdravljenja.

Sama grem na pot -
tako v glavo ji udari,
tam so ljudje,
kruh povsod,
le lačne sitih da nahrani.

Ponuja ulica livade -
tu človek sam sebe se boji,
a poglej lepoto,
obilja sok,
kjer pogum te v zvezdo spremeni.

Poglejte Sokratu v obraz,
zaradi vas sramu se bojte,
ne mene,
poštene ciganke kruh,
zaradi vas do mene zdaj postojte.

Glasno hrup odmeva
vsenaokrog, izpod uličnih luči.
Hej ljudje!
Ste lačni, siti,
kraljica vam svoj kruh deli.

Ali se zavedaš,
da prav zdaj letiš skozi vesolje,
s hitrostjo večjo od
sto tisoč kilometrov na uro
in da je ta planet zemlja,
samo tvoje vesoljsko plovilo?

Priznam, da se tega,
sam samo občasno zavedam,
vendar je znanstveno dejstvo,
da je temu res tako.

Nanak je že pred več
kot petsto leti trdil,
da je mravlja napolnjena
z božansko ljubeznijo,
vredna več, kot skupaj
vsi zemeljski vladarji,
z vsem svojim bogastvom.

Le zakaj je Nanak
kaj takega takrat rekel?

Ta odgovor boš lahko izvedel samo,
če boš znotraj sebe,
tudi ti sam to božanskost dosegel.

stojči Stojan Svet

Ali je s smrtjo zares vsega konec?

Nedavna huda prometna nesreča na dolenjski cesti, v kateri je umrlo osem oseb, med njimi tudi otrok, daje človeku misliti, da se ustavi ob vprašanju smrti.

Vprašanje smrti je kakor duhovno oranje zanemarjene zemlje v globino njenega obstoja. Človek se vsakodnevno izgublja v mnoštvu pojavov, resnic, dobrin in ciljev, ne da bi se zavedal, da mora tudi svoje spoznanje o smrti uskladiti z življenjem. Brez vprašanja o smislu smrti je človek zelo zgovoren, to vprašanje pa je zanj bodica, ki se ji vedno izogiba. Človek je edino bitje med vsemi živimi bitji, ki ve, da bo umrl. Ne ve pa kdaj se bo to zgodilo. Morda v prometni nesreči, padcu po stopnicah, po hudi bolezni, morda iznenada, nepričakovano, tako kot se je zgodilo mladim delavkam, ki so se vračale z dela domov.

Če bi človek preveč razmišljal o smrti, bi opustil iskanje novih pobud za svoj obstoj in bi se prepustil misli: le zakaj bi se pehal, saj bom itak umrl.

Prav ob vprašanju smrti se v človeku odpira prepad, ki ga doživlja kot tujec in se tedaj sprašuje o smislu njegovega življenja. Vprašanje izziva odgovor brez njegovega izkustva, saj nihče, ki se o smrti sprašuje, še ni umrl. Zato človek beži pred njim, a se vselej vnovič sooča z njegovim zagonetnim obličjem. Človek doživlja prepad med seboj in vsem kar ga obdaja. Koliko globino misli torej posvečamo smrti za razliko od živali, ki ne ve, da bo umrla in se ne sprašuje po svojem končnem smislu. Osebe, ki so umrle v prometni nesreči niso niti od daleč mogle zavestno zreti grozi v oči in zreti svojemu koncu v obraz. Pa vendarle vsakdo izmed nas lahko pričakuje, da se mu danes, jutri ali nekdaj, ne da bi vedel kdaj in kako nekaj podobnega lahko zgodi. In sedaj se vpraša ali je s smrtjo zares vsega konec. Če ima življenje svoj smisel, zakaj ga ne bi imela tudi smrt. Logika mišljenja nas nehote postavi pred vprašanje ali imajo živa bitja eno ali dvojno življenje, eno nižje, drugo višje. Gosenica se po zabubljanju spremeni in živi naprej kot metulj. Zabubljanje ji pomeni smrt kot prehod v drugo življenje. Kako pa naj bi človek kot najpopolnejše bitje imel samo eno življenje in še to z grozo napolnjeno bivanje ob spoznanju, da bo umrl. Metulju, ki se je izlezel iz bube se ob prebuditvi v drugo življenje med živobarvnimi rožami na travniku odprejo nebesa. Kaj pa človek?

Nikoli nismo bliže Svetlobi kot takrat,
ko je Noč najtemnejša.

Vivekananda

Luna je nasprotje soncu, je sončeva »tantrična« partnerica. Vse naše življenje je posledica njunih divjih "tantričnih" odnosov. Luna je sprejemljivost in sonce akcija, luna je jin in sonce jang. Oba sta enako močna, luna ni podrejena, saj je sonce lahko aktivno, edino v primeru, da ga luna sprejme. V njunem odnosu je luna sončevo ogledalo in sončeva nevesta. To sta Šiva in Šakti, ki v brezmejnih položajih njunega »tantričnega« odnosa ustvarjata splet orgazmov. Ta »orgazmična » verižica, ki jo nosi boginja Vesna ali Višnu, je preplet severnega in južnega luninega sečišča.

Z mrki med luno in soncem, se piše usoda ljudi na zemlji.
Z luno se je življenje na zemlji začelo. Celično življenje na zemlji je ustvarila luna s plimovanjem, z bibavico. V našem telesu se dogaja isto, kakor z morjem, plima in oseka, vsakih šest ur. Luna na nebu poje, govori in sije z energijo tistega nebesnega znamenja skozi katerega sonce sveti. Sonce življenje daje, luna življenje poganja, odmerja, naredi gibljivega, mu da obliko, barvo, vonj, okus.

Divji ples sonca in lune, spremljajo mrki. Sončev mrk nastopi ob mlaju, ko je luna med zemljo in soncem, blizu enega od sečišč. Lunin mrk pa opazujemo ob polni luni ali ščipu, ko sta sonce in luna v opoziciji in seveda spet blizu luninih sečišč. Torej z mrki se ustvarja usoda ljudi na zemlji. Verjamem, da se bo sčasoma razvila veja astrologije, ki se bo ukvarjala le z severnim, ter južnim luninim sečiščem in mrki.
Prepričana pa sem, da za sončeve in lunine mrke bi moral biti dela prost dan! Človek pa bi se moral posvečati samemu sebi.

Odnosi ženska moški

Ljubezen se v Feng Shui nahaja v področju energije, ki prihaja iz Jugozahodne/JZ smeri neba in se giblje proti Feng Shui centru bivalnega prostora. Če pa pogledamo letni cikel, letos ta energija prihaja iz smeri Vzhoda!
Če v JZ in Vzhodnem delu vašega bivalnega prostora manjka del te palače, potem so v težavah ženske in so ogroženi harmonični odnosi zakoncev, družine ali pa sodelavcev v službi.

V magičnem kvadratu Lošu, se energija odnosov nahaja pod številko 2, to je par. To je energija elementa črne bogate Prsti 2, ki se imenuje tudi odnosi, čustva, ljubezen, poroka. Najprej je to odnos s seboj. Potem odnos do mineralnega sveta, rastlinskega, živalskega in seveda odnosi med ljudmi.

To so tudi platonski, profesionalni in strastni odnosi. Naši odnosi z drugimi so vedno rezultat tega, kako mi nosimo druge v sebi. S strankami na poslovnem področju je to denar, z najdražjo osebo pa ljubezen in želena poroka.

Lahko se vprašamo: Kakšen odnos imam s seboj?

Ti veš, kako mi je!
Ti slišiš, ti veš vse.
Ti vidiš, vidiš me..

Tu sem, zate le.
Samo jaz in to je vse.
Samo preprosta jaz,
tu je moj edini obraz.

Tu sem, vsa sem tvoja.
Milo gledam tvoj obraz,
lahko bila bi boljša jaz.

Ti veš, da luč posije,
ko dež poneha in se luna skrije.
Ti veš, da jaz sem tvoja
in da lahko bila bi svoja.

A morda ne veš, da bi bila lahko
boljša, če te ne bi bilo.
Morda ne veš, da še lahko
narišem črto in izbrišem jo.

Kdo je naredil to skalo na robu sveta,
kdo je naredil čas, da v njem skala mirujoče spi,
kdo je naredil ravnotežje zemlje in neba,
kjer je našla prostor za svoj razgrban obraz,
brez spomina. In kje je srečala tebe,
kdo si ti s svojo gladko maziljeno kožo,
da si ne upaš dotakniti njenih ostrih robov.
Kdo je naredil sito, skoz katerega odteka dež
in te preceja na njeno hladno ležišče
brez svetlobe, na dno tvoje bolečine.

Siv vzbočen trebuh vidim. Skalo brez potomcev,
za vedno izgubljeno dremotno ljubezen v času
z zanemarjenimi čutili v občutenju mojih rok.

Sedeča na rdeče rjavi zemlji se komaj spominja
odtekanja svoje krvi, nikoli deležna sprehoda,
nikoli deležna letenja in dotikov pod skladi neba,
a strastna pri delu svojega razpadanja v prah,
opita z magično svetlobo luči in ukazov odznotraj,
omagana in zaspana od svoje teže in starosti
v počasnem umirajočem časovnem razpoloženju,
z utrujenim in zaspanim Bogom v sebi,
polna nerazumljivih skrivnosti pod oznako bivanja:
klen značaj brez ene same besede upora,
čakajoča na hrepenenje čez mejo tvoje smrti.

Alexander Massey

Kaj vse nam lahko naš glas odkrije o nivoju našega zdravja, mentala, psihe, čustev in duhovnosti na splošno? Kakšen je odnos med glasom in osebno zgodovino? Se lahko resnično ozdravimo skozi naš lasten glas?

Modro grlo

Energetsko središče vsega glasovnega izražanja leži v grleni čakri. Sanskritski naziv za to čakro je Vishuddha, kar pomeni 'očiščenje'. Zgodba pravi, da je bil nekoč svet v nevarnosti in tik pred uničenjem, saj se je nevaren strup dvignil do površine poplavljene vode, ki prekriva celoten svet. Deve (indijski bogovi in boginje) so takoj pohiteli k Shivi ter ga zaprosili za pomoč. Shiva je ves strup nemudoma posrkal v svoja usta. Njegova žena Parvati, ki se je zavedla, da je Shiva zaradi tega dejanja v smrtni nevarnosti, je priskočila k njemu in mu položila roke okrog vratu da mu prepreči pogoltniti. Tako je strup ostal v njegovem grlu in ga obarval modro - od tu pogosto imenovanje Shive kot 'tistega z modrim grlom' (Neelkantha), in modra barva grlene čakre. Drugo ime za Shivo je tudi Shrikantha, 'tisti s strupom v svojem grlu'. Pripovedujejo, da bo nekega dne Shiva izpljunil strup in vse življenje na zemlji bo uničeno.

To je izjemno močna prispodoba za glasovno izražanje. Tudi mi sprejemamo in pogoltnemo vse, kar je okoli nas, dobro in slabo. In imamo moč izraziti vse, kar je znotraj nas - dobrega in slabega. Zato se pogosto bojimo, da bo izražanje tega, kar je resnično v nas, povzročilo veliko uničenje.

Katero laž in polovično resnico, ki zastruplja naše lastno življenje smo pogoltnili? Katere so laži - velike ali male - ki jih govorimo sebi ali drugim? In medtem ko mi lažemo, Shiva pljuva strup iz sebe nazaj v svet.

Od razuma k razumevanju in do tega, da razumemo

A propos razum: veliko ljudi je tako ponosnih na svoje razumsko razmišljanje. Z ozkosrčnim, nadutim ponosom, da ima človek razum, žival pa samo „instinkt“, gre ošaben intelektualec prek vsega, česar razumsko ne more dojeti. Če opazujemo trenutno stanje sveta in znanosti, ki tudi ne ve več, v katero smer naj bi šla, ni dvoma, da sam razum ni graditelj mostu, temveč ima samo eno oporno točko, ki razen tega stoji v močvirju samohvale. Znanost danes zagovarja eno tezo in jo prodaja kot resnico - že jutri mora svojo „modrost“ revidirati in postaviti nove pasti, ki se pojutrišnjem spet izkažejo za nične. Razumar si iz svojega razuma pripisuje sposobnosti, ki pogosto vodijo do tako malo kvalificiranih spoznanj, da jih mora okrasiti oziroma preventivno relativizirati z besedami „menim“, „mislim“, „verujem“ ali „upam“. Razmetava s pojmi, sklepa iz izjav drugih, sodi o drugih, in vendar si iz svoje egoistične ječe verskih in predstavnih prisil domišlja in demonstrira s svojim izumetničenim obnašanjem: „Imam zdrav in oster razum.“ S to „jetniško zavestjo“ se počuti, gledano v celoti, kot da stoji nad vsem življenjem, ker verjame, da je razum alfa in omega v njegovem bivanju. V resnici razumsko razmišljanje ni nič drugega kot oder, na katerem se predstavljajo inte- lektualci. Pri tem morajo vselej paziti na to, da ne padejo dol in ne zdrsnejo v množico, ki razumsko ni tako „briljantna“ kot oni sami.
Da ima razum sam zase samo ozko obzorje in neznatno kapaciteto, redko kdo verjame, kajti razum pripisujemo človeku kot najvišjo dobrino, ki ga domnevno dviguje nad vse ostale življenjske oblike. In vendar bi lahko bil razum v pomoč njemu, njegovi nalogi in veliki celoti, splošnemu dobru.

Kaj je danes?
Kaj je ta trenutek?
To ni ne včeraj, ne jutri, je le tu in sedaj.

Kdo sem jaz?
Kako vem, da živim?
Ta trenutek čutim, vidim, slišim in sem.

Včeraj sem bila nesrečna.
Za jutri me je strah, kaj se bo zgodilo.
Ostane le ta trenutek, danes, tu in sedaj.

Danes lahko živim,
danes lahko ljubim,
danes sem lahko srečna,
ne glede na to, kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri.

Psogalevec - REPROBUS ali sv. Krištof. Nekoč sem že pisal o njemu. Ni mi bila jasna legenda in zakaj se pojavi v 13. stoletju. Zakaj to ime Psoglavec? Zdaj je malce jasneje, o inkorporiranju različnih religij v krščanstvo.
Legenda še pravi o njemu, kako je iskal gospodarja, imel naj bi tudi hudiča za gospodarja, a ko je izvedel, da je nekdo še močnejši od hudiča, (hudič se je zelo zbal ob imenu Kristut), je Krištof šel iskati Kristusa. Našel ga je potem, ko ga je vodil na ramenu preko reke.

Stvar se mi je odprla ob branju stavka ali praznikov, ko pravi o Krištofu tole, da je on tisti, ki povede duše rajnih na oni svet.
Takrat sem uvidel povezavo med Psoglavcem-Krištofom, ali tistim, ki čuva pot v grško Podzemlej ali Had. To pa je Cerber ali Kerber. Mitrološki grški troglavi bog, ki čuva vhod v podzemlje, vsakega živega raztrga, spušča samo duše. Orfej ga je premamil recimo s spevom.

V egipčanski mitologiji pa imamo tudi psa oziroma volka, pri odhodu duše v onostranstvo.
Druga značilnost sv. Krištofa je, da so si ga izbrali za zavetnika čolnarji, splavarji, nosači, vozniki. Tukaj pa spet nismo daleč od grške legende, ko se duše prevažajo preko reke v Had.

Zatorej samo še en svetnik v kopici prilagajanja in povzemanja "poprejšnjega poganstva" v krščanstvo.

Največja zmotljivost
vsakega papeža,
je prav njegovo mišljenje,
da je nezmotljiv.

stojči Stojan Svet

Strokovnjaki Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani so dosegli pomemben strokovni uspeh s prvo zanositvijo v postopku predimplantacijske genetske diagnostike, so sporočili s klinike. Ta metoda omogoča paru z visokim tveganjem za prenos genetske bolezni na potomce možnost predrojstne genetske diagnostike pred zanositvijo. To pomeni, da se paru ni več treba odločiti za prekinitev nosečnosti v želji za zdravim potomstvom. Na Ginekološki kliniki za zdaj načrtujejo okoli 30 postopkov letno.

Pri klasični predrojstni genetski diagnostiki namreč medicinski genetiki preiščejo vzorec plodovnice ali horionskih resic v 12. ali 16. tednu nosečnosti. Pri predimplantacijski genetski diagnostiki pa se par odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Genetska preiskava se namreč opravi, ko ima zarodek le osem celic. V maternico se tako prenesejo le zarodki brez genetske nagnjenosti za bolezen.

To obliko genetske diagnostike trenutno ponujajo le redki medicinski centri v svetu, saj je pri tem kompleksnem interdisciplinarnem pristopu h genetski diagnostiki treba zagotoviti najvišjo stopnjo strokovnosti, tako na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot na genetskem področju.

www.dnevnik.si

Piše: Igor Kononenko

Huang Po((ime za časa življenja: Hsi Yün) (prva polovica 9. st. n.št.))
Mojster zena in duhovni učitelj

Sprva je bil menih blizu rodnega kraja na planini Huang Po (po kateri je dobil posthumno ime) v današnji provinci Kiangsi na Kitajskem. Želel je postati učenec mojstra Ma-Tzuja, vendar je prispel, ko je mojster že umrl. Postal je učenec Pai-Changa. Pozneje je prebival v različnih samostanih, dokler ni ustanovil svojega in ga poimenoval Huang-Po. K njemu je prihajalo na tisoče učencev, ki so v njemu prepoznavali vzvišenega modreca in učitelja. Med drugim je bil njegov učenec tudi slavni mojster zena Rinzai (Lin Chi). Svoje tuzemno bivanje je končal okoli leta 850. Postuhmno mu je takratni car dodelil naziv učitelja zena, ki uničuje vse omejitve. Huang Po ni ničesar zapisal, ohranili pa so se zapiski nekaterih njegovih učencev.

Cenil je edino intuitivno metodo najvišjega učenja, ki se ga ne da izraziti z besedami - prenos duha z duhom. Zato je vedno poudarjal zavajajoč pomen besed in pojmov. Simboli nas zavajajo, da si ustvarjamo predstave o fizičnem in o duhovnem svetu, ki sta oba nerealna, neobstoječa privida, produkt miselnih aktivnosti razuma. Poudarjal je enost vseobsegajočega duha in svaril pred ustvarjanjem predstav o poti (tao), o naravi kozmičnega in transcendentalnega absoluta (buddha), o resnici in področju realnosti (dharma), o vrhovni modrosti (bodhi), kot tudi pred ustvarjanjem predstav o vsakdanjem svetu. Pojmi v zenu se uporabljajo samo pogojno, kot pripomoček. Vsako zunanje sredstvo za doseganje razsvetljenja je treba uporabljati previdno in začasno. Tudi obstoj posameznika je minljiva. Poglabljanje v zen vodi do izkustva enosti, v kateri posameznik ne obstaja več.

Cvetje modrosti, cvetje modrine,
cvetje božansko, cvetje miline,
cvetje poguma, cvetje uspeha,
cvetje radosti, cvetje za lepe ljudi,
za ulice, ceste, gradove, cvetje veselja,
cvetje življenja.

Za vso oblo je cvetje modrine,
za vse ljudi, ki skrbijo,
za vse je modrina, za vse je ljubezen,
za vse je cvetje, ki ni izgubljeno,
cvetje, ki greje in v nas je toplina.

MANTRA JE NAMENJENA
ZA POZITIVIZEM IN SPOŠTOVANJE
LJUDI - MI SMO CVETJE, MI SMO
PROIZVAJALCI MODRE LJUBEZNI.