Besedo »love« znotraj Besede Slovenija se da razlagati na več načinov.
Izberem ljubezen in vse kar ljubezen prežema?!?

DA!

Slovenija je moja dežela in občudujem vse kar je znotraj nje,
Prav tako vse Slovenske rojake, korenjake, izven meja naše drage dežele, lepo pozdravljam.
Hvala! Hvala! Hvala!

Iz dežele src, Petra.

Stopala sem skoz široko šumenje hoste
in obiskala darovalca zelene neskončnosti.
Iz globine notranje svetlobne luči
je pronical vonj prerajanja tistih prvin,
ki skozi razpoke prihajajo v pota moje krvi.

Našla sem svoje staro, utrujeno drevo,
dvignjeno na nogah s tisočerimi prsti,
odeto s tkanino iz sončne snovi.
Cvetelo je ognjeno rdeče,
gugajoče in smehljajoče na zlatih trakovih.
V cvetih biva uspavan skrivnostni spomin.

Ob drevesu stojim sredi svojih korenin.
Notri sva dva. Prisluhnem šepetanju.
Bil je spomin v prisluhu, ki mi je govoril,
da bi me pomiril v nedokončanem koraku
in obudil dih starega drevesa v meni.

Vrata srca sem odprla na stežaj,
pridi moj angel, z menoj se igraj.
Igrajva se, pojva in imejva se lepo,
saj življenje prehitro minilo mi bo.

Za žalost, trpljenje časa zdaj ni,
saj moram storiti še toliko stvari.
Moram veliko se še naučiti,
želim se še igrati in veliko ljubiti.

Ker ljubim tebe, bom tudi njega,
ki ga čutim in tipam in »polno« je vsega.
Ljubezen je moč, da se sreča deli,
za tebe, za njega in za vse ljudi.

Vabimo vas, da si ogledate celoten program delavnic in predavanj Duhovne univerze, ki se bodo odvijale po večjih mestih v Sloveniji v maju in juniju 2005.

Delavnice:

ZDRAVLJENJE KARME
Se sprašujete, zakaj vam življenje prinaša naproti določene ljudi in preizkušnje? Poiskali bomo odgovore, kako to razumeti, sprejeti in zaživeti z novo močjo!
KRANJ, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Tomšičeva 7, 27. do 29. maj
MARIBOR, OŠ Bojana Ilicha, Mladinska 13, 3. do 5. junij

ZUNAJTELESNE IZKUŠNJE
Spoznali bomo dinamiko etrskega in astralnega telesa. Ležeče vodene meditacije bodo temeljile na globoki psihofizični sprostitvi, dihalnih vajah in vizualizaciji. Izkušali bomo zavestni vstop v svetlobno telo in se približevali duši.
LJUBLJANA, OŠ Milana Šuštaršiča, Štembalova 2a, 20. do 22. maj

CENA DELAVNIC:
22.000 SIT (18.000 SIT za redne študente/ke Duhovne univerze)

Pazite pri uporabi papirnatih brisač za brisanje rok v javnih WCjih.

Javni WC, pa ne samo na Tromostovju, ampak so to vsi WC-ji, v katere lahko pride kdor koli (lokali, gostilne, bolnišnice, knjižnice, šole ...).
Narkomani skrivajo oz. nastavljajo uporabljene in okužene igle med papirnate brisačke. Ko si želite nic hudega sluteč obrisati roke in veselo vlečete brisače iz škatle, lahko pri tem zagrabite za iglo in HIV je lahko vaš.
V Ljubljani je bilo že kar nekaj takih primerov. Ena starejša gospa se je tudi okužila. To so podatki iz infekcijske klinike, ki pa jih iz različnih razlogov ne dajo v javnost.

Tako da - ne se prekmalu veseliti, če končno naletite na WC, kjer imajo celo brisače in si vam ne bo treba rok brisati v hlače. Včasih si je bolj zdravo celo ne umiti rok.

(prispelo pa E-pošti)
Pozitivke ne jamčijo za verodostojnost vsebine članka.

Dan je bil miren in tih,
kot veka neba z modrimi očmi.
Tih kot ptica nad veliko strmino,
kjer žarijo jutranje sanje
z očmi zlatega pogleda.

Sonce mi je ogrevalo kožo.
Potiho je žuborel vrelec izvira
in dan se je rodil v novi podobi.
Misel je postala studenec.
Potok je iztegnil roko,
reka se je izlila v morje
in srce je postalo čolnu pristan.

Naj ne bo me strah!
Saj to nisem jaz!
Naj se vse umiri,
kruto je, a ne boli!

Tvoja sem,
odpelji me stran.
Uživam v tem,
vsa se ti dam!

Hvala ti, ker si tu.
Ker si z menoj in nisem sama.
Hvala, ker te lahko slišim v snu,
in ker vem, da je trdna tvoja rama.

Tvoja sem, popolnoma tvoja.
Rada te imam, ker si moja!
Kako rada se ti predajam..
kako rada te vsak dan osvajam.

V gostilni, pri točilni mizi. Stari in utrujeni pijanec visi za šankom, gleda ga mlada in zala natakarica in briše kozarce.

PIJANEC: Pridi mi pomagat, mama. Ne zmorem sam, ker sem sam. Sam, sam, sam… Ubog sem in bogat za denar – o, ko bi le bil res! Predvčerajšnjim sem si rekel, da ne bom več pil vina, ker mi škodi. A naj škodi! Jaz bom pil in se ubil, ker ne morem več na tem svetu in sem sam – spet sem sam kot včeraj in kot danes. Daj mi, kelnarica, joško na šank, da nisem sam. Nahrani me, daj mi piti tvoj sok, tvoje mleko, ki je tako okusno, tako sočno poživljajoče, da vsaj za trenutek sem živ, vsaj za trenutek bodi vesel. In sem vesel, ko me pitaš! Daj mi, daj mi, daj mi jesti, mati, ker sem sam. Da, zelo sem sam in mrtev sem in ne živim, ker tako sem sam in nikogar ni.

NATAKARICA: Prvi, drugi, tretji, četrti, vsi smo le drugi, ker če si prvi, zmagaš in ni več upanja, da si prvi. Zdaj si drugi in veseli se svoje osamljenosti, pijanec za šankom. Pij iz moje joške! Napij se vina, napij se piva; umri in živi, ker itak nisi vreden. Samo, da jaz pokasiram in dam keš šefu, da me potem lahko mirno nategne za plačo ali kar mene samo. Rada se mu dam. Uživam, ko si me želi. Ha ha! In se mu smejem, ker tudi šef je ubogi ubogi cucek in ti si tudi cucek, pijanček za šankom! Ha ha! Smejem se vam, ker sem močna – jaz sem ženska! Vi ste slabiči in mi vam gospodujemo z joškami, z riti, s pičkami! O, da, kako si jih želite. Nate, pijte in se veselite, radujte se v alkoholu, v vaši bedi, v vaši katastrofi!

Elektro Primorska skriva podatke o vetru na Volovji rebri - Država bo kupovala elektriko po subvencionirani ceni, prodajala pa po dvakrat nižji tržni ceni.

Ljubljana - V podjetju Elektro Primorska, glavnem investitorju prve vetrne elektrarne v Sloveniji na Volovji rebri pri Ilirski Bistrici, nočejo razkriti rezultatov meritev vetra, ki so jih opravili na tem območju in ki naj bi potrdili upravičenost 43 milijonov evrov vrednega projekta. Naši izračuni kažejo, da bi se naložba lahko povrnila v desetih do petnajstih letih pri prodaji pridobljene energije po visoki (subvencionirani) odkupni ceni, ki jo za elektriko iz vetrnih elektrarn zagotavlja država. Ta znaša 14 tolarjev za kilovatno uro in je za dobrih sto odstotkov višja od tržne cene (6 tolarjev). Če bi elektriko prodajali po tržni ceni, se v dvajsetih letih, kolikor je življenjska doba elektrarne, ne bi povrnili niti stroški njene postavitve.

Ker študija o upravičenosti vetrnih elektrarn predvideva, da bodo večino njihove elektrike prodali v omrežje (predvsem v tujino) po tržni ceni, to pomeni, da bo imela država z vsako prodano kilovatno uro 8 tolarjev izgube, pri čemer se proizvodnja drugih slovenskih (termo)elektrarn in s tem povezani izpusti toplogrednih plinov ne bodo zmanjšali. Vendar pri vrednosti projekta, milijon evrov na vetrnico oziroma 43 milijonov evrov (10,3 milijarde tolarjev) za celotno elektrarno, niso upoštevani stroški gradnje daljnovoda, 400 milijonov tolarjev rente oziroma odškodnine občini Ilirska Bistrica, denar za nakup zemljišč in obratovalni stroški - približno 10 odstotkov letnih prihodkov.

Najbolj pogosta vprašanja v Feng Shui, na mojih predavanjih in delavnicah v preteklih letih ter na forumu, so bila sledeča:

6. Zanima me vpliv na hišo, ki je več let v izgradnji? Kakšen vpliv ima to na prihodnost stanujočih v taki hiši? Naša je bila zgrajena leta 1964, začeli pa so jo delat 1963. Ni mi najbolj jasno če je polovica hiše pod vplivom energij iz leta 1963 in druga polovica pod vplivom 1964?!

- Za izračun večplastnih energij v hiši se upošteva leto začetka gradnje hiše, ker je takrat vzet energetski vzorec, ki bo dal osnovne značilnosti hiši, kot je trigram in energetska slika vseh devetih palač.

7. Kaj, če je bil leta 1963 narejen le izkop, vse ostalo pa v letu 1964? Katera je po tvoje tista entiteta, ki "ohranja" energijo hiše, ki si jo "zapomni"?

- Po moji intuiciji bi postavitev temeljnega kamna iz 1963 lahko imel, kot osnovo definiranja, katera je tista entiteta, ki "ohranja" energijo hiše, ki si jo "zapomni".

Art of living
www.artofliving.si

Brezčasni govor v Lübecku, Nemčija, Avgust 1992

Tišina

To je jezik srca, ki ne potrebuje prevoda. Ali je treba govoriti?

Tišina

Srce pravzaprav res ne potrebuje govorice. Samo njegov utrip te združi s celotnim stvarstvom.

Tišina

Ko razum klepeta, srce ni povsem odprto. Razum krivi sebe ali koga drugega, se pritožuje nad seboj, "Nič nisem vreden" ali toži, da kdo drug ni kaj prida. Ali razumete? Razum kar naprej bega: jezen je na koga drugega ali nase, ali pa se jezi na preteklost, obžaluje preteklost ali ga skrbi prihodnost.

Razum ne mara enostavnih stvari. Vse hoče zapletati. In ko to počne, ne dovoli srcu, da bi bilo nedolžno, preprosto in naravno. Narava ega je, da si kaj močno želi, kaj težkega. Srce pa je pravo nasprotje temu. Srce je preprosto, naravno in nedolžno. Tvoje srce ne more najti pri nikomur nič napačnega. Napake ne more najti niti pri tebi, kajti ko je srce sproščeno, se je odprlo neskončnosti, božanskemu. Če je tvoje srce povsem odprto, ne moreš najti napake pri nobenem človeku, saj vidiš vse kot del sebe.

Kadar ne uporabljamo svoje sposobnosti biti v sebi, kadar se tega ne zavedamo, se naš um venomer pritožuje. Na izbiro imamo samo dvoje: v umu lahko bodisi godrnjamo ali pa smo hvaležni. Vmes ni ničesar. Odločiti se moramo za eno ali drugo. Ko smo hvaležni, godrnjanje ni možno. Ko godrnjamo, očitno ne moremo biti hvaležni.

Enkrat na teden ob mehkih zvokih glasbe iz vsega sveta ter ponavljajočih korakih in gibih nežno zlezem globoko vase. Zame je to meditacija v gibanju, rahlo podobna tistemu občutku, ki me prevzame ob teku na dolge proge, ko se ob ritmu korakov in temu prilagojenem dihanju odpravim v drug svet. Toda plesi v krogu dajejo še nekaj več – izkušnjo, ki jo doživljam in delim z drugimi. Ko se primemo za roke in naredimo krog, se s tem povežemo v celoto in s plesom ustvarjamo prijetno izkušnjo druženja. V krogu ne morem plesati sama, tudi dva sta za krog premalo, biti nas mora več, in radosti me občutek, da sem del celote, da pripadam skupini in sem njen enakopravni del. Prepustim se glasbi, ki je bistveni del izkušnje – včasih je prijetno poskočna, včasih umirjeno meditativna, a zdi se mi, da se me globlje dotakne prav zato, ker jo ne samo poslušam, ampak se nanjo odzivam s koraki, obrati in gibi rok. Tako se počutim zdaj, ko so za mano dobra tri leta plesov v krogu in s tem v zvezi učenja na različnih nivojih.

Plesom sem se pridružila med hudo osebno krizo, nekaj mesecev po smrti prijatelja, ki je bil zame, kot bi rekel W.H. Auden »moj vzhod in zahod, moj sever in jug«. Ne vem, kaj sem iskala: spremembo, podporo, pot. Ples je bil že prej pomemben del mojega življenja, čeprav ga nisem imela možnost dovolj izživeti. Diskoteke mi nikoli niso bile preveč všeč zaradi hrupa in dima, za plese v parih pa mi je večkrat manjkal bistveni sestavni del – soplesalec. Že na mojem prvem večeru plesov v krogu se me je dotaknila neverjetna milina, ki je prevevala skupino in zazdelo se mi je, da sem našla »tisto«, čeprav še nisem znala ubesediti, kaj sem pravzaprav iskala.

Z RAKOM NA PROSTATI SO POVEZALI TUDI EMBALAŽO HRANE

Jonathan Leake, Science Editor, Sunday Times article on Bisphenol A, May 01, 2005
-----------------------------

Kemikalija, ki jo uporabljajo v embalaži hrane in pločevinkah je lahko vzrok pogostega raka na prostati pri moških, je zapisano v študiji. Bisfenol A je v široki uporabi v prehrambeni industriji pri proizvodnji polikarbonatnih steklenic in v smolah, s katerimi prevlečejo pločevinke, čeprav je že dolgo znano, da pronica v hrano in že dolgo sumijo, da povzroča motnje spolnih hormonov.

Nova raziskava namiguje, da imajo majhne, vendar konstantne količine bisfenola A v prehrani še posebej negativni učinek na nosečnice, saj izredno motijo razvoj še nerojenih sinov. Kemikalija povzroča mikroskopske spremembe v razvoju žleze prostate, ki pa ob rojstvu še niso opazne (spremembe). Pokažejo se leta kasneje in lahko vodijo do različnih bolezni prostate, kot je povečanje ali rak. Spremembe lahko povzročijo tudi nepravilno delovanje sečevoda.

V Veliki Britaniji je pojav rakavih obolenj narasel na 27 000 novih diagnoz in 10 000 smrtnih primerov letno. Pomeni skoraj enako umrljivost kot rak na dojkah pri ženskah.

Frederick vom Saal, profesor bioloških znanosti na univerzi v Missouriju, ki je vodil študijo, opozarja: V življenjskem obdobju zarodka lahko majhna količina takšnih kemikalij permanentno poškoduje nadzorne celične sisteme in povzroči večjo nagnjenost k boleznim prostate.'

Zakaj nam je življenje včasih naklonjeno, drugič pa nas kljub vsemu trudu tepe nesreča? Ali obstaja usoda, kismet, kot pravijo arabci, ki nam je namenjena? To je tista usoda, ki jo astrologi skušajo razbrati v zvezdah, hiromanti pa iz drobnih črtic na dlani.

Kristijani verujejo, da bo tisti, kdor sprejme vero v Kristusa in se drži njegovih zapovedi, odrešen slabe usode in bo deležen dobre – na koncu koncev odrešenja. Nekatere protestantske smeri so šle v skrajnost, da je človekova usoda že vnaprej določena, torej ali bo pogubljen ali odrešen. Človek potemtakem ne more kaj prida vplivati na svojo usodo. Budizem pa meni drugače, da je prav človek s svojimi dejanji v celoti odgovoren za svojo usodo. Temu nauku pravijo karma.

Beseda karma pomeni delo ali delovanje. Po budističnem mnenju si človek s svojim ravnanjem sam ustvarja svojo usodo. Na kratko, če ravna dobro, postaja dober in si ustvarja dobro usodo, s slabimi deli pa postaja slab in si ustvarja slabo usodo. To zveni logično. Razumljivo je, da s svojim ravnanjem človek oblikuje svoj značaj. Torej, če se trudi biti vztrajen, iskren, odprt in podobno, se bodo te lastnosti vgradile v njegov značaj in po vsej verjetnosti žele pozitiven odziv v okolju, podobno kot skrb za zdravo prehrano vpliva na boljše zdravje, ukvarjanje s športom na telesno moč in vzdržljivost, ... Budizem je racionalna religija in nima dosti mistike. Zato ni čudno, da je vplival na intelektualce na Zahodu.

Najprej bi se zahvalil za tako številen obisk na praznovanju naših Pozitivk. Nekateri smo se spoznali na novo, nekateri pa še bolj poglobili naše prijateljstvo. Če se strinjate z mano, bi lahko ta večer označili za prijeten večer.

Posebna zahvala tudi Simoni, ki se je tako lepo potrudila in nam naredila tako lepe sončke in taka simpatična vprašanja.

Hvala Tomažu, ki je lepo zaigral na kitaro in nam pričaral nekaj lepih trenutkov ob zvokih gonga.

Hvala tudi vsem govornikom za prijetne besede, ki so vsekakor popestrile večer.

Na voljo je nekaj fotografij in če kdo želi, jih lahko dobi na E-pošto. Le naslov naj sporoči v uredništvo.

Zahvala tudi kolektivu Pizzerije Piramida za prijazno postrežbo in okusno pripravljeni torti.

V imenu uredništva
Igor Petek

Mavrica se konča tam,
kjer začne ljubezen iskati svojo mater.

Nekje, kjer so tudi ptice večne
in kjer odgovori prihajajo brez vprašanj.

Tam, kjer skozi moja usta Neil Young poje:
" the peace's gone, but it's not forgotten"

Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada je začel zbirati predloge za kandidate za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Razpis je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo, kjer bodo predloge zbirali do 30. septembra.

Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada pa lahko prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih, od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2005, in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada lahko izjemoma dobi tudi skupina ustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega umetniškega prispevka.

Znanstveniki bolnišnice Brigham v Bostonu so ugotovili, da uživanje zmernih količin alkohola, približno kozarček na dan, pomaga ohraniti normalno delovanje moških ledvic. To pa ne pomeni, da se je potrebno za zdrave ledvice redno opijati, so obenem opozorili raziskovalci.

Raziskava, ki so jo izvedli ameriški znanstveniki, potrjuje tudi anekdotično priporočilo legendarnega slovenskega olimpionika, stoletnika Leona Štuklja, ki je kot skrivnost za svoje dolgo in zdravo življenje vedno navajal kozarček rdečega vina na dan.

Raziskava je zajela 11.000 zdravih moških, ki so izpolnjevali vprašalnike in si dali testirati kri. Pri moških, ki so popili najmanj sedem kozarcev vina na teden, so ugotovili za 30 odstotkov manj kreatinina v krvi kot pri tistih, ki niso pili alkohola. Visoka stopnja kreatinina v krvi pomeni okvaro ledvic.

To ni zgodba o nočnih morilcih v grozljivki po kakšnem Hitchochovem filmu. To je resnična zgodba o nočni uri, ko kazalec ure drsi navzdol in se ura približuje jutru. Nočni oblaki nad mestom se razkadijo in spodbujajo sonce, ki se lenobno privleče izza hriba in opozarja petelina, da s kikirikikanjem oznani zgodnjo jutranjo uro. V takšni uri se lahko zgodijo kaj nenavadne stvari. Tedaj ljudje še spijo in bi lahko rekli, da je še vedno noč tista, ki prevladuje in temni prostore ter pritiska temo k tlom.

Noč se je nagibala jutru in utišala prepire med ljudmi. V ulici je naposled bilo ustvarjeno ozračje prave ubranosti med ljudmi in stvarmi. Čutiti je bilo harmonijo in ubranost med kozmičnimi prvinami noči in tisto lepoto, ki je manifestacija naravnih zakonov in bi bili brez njene pojavnosti večno skriti v temi. Ležala sem zbujena v svoji postelji in razmišljala. Vsa moja misel, ki jo po času njenega nastanka presojam, je bila posvečena vprašanjem kako je kozmos s svojimi ozvezdji zgrajen iz ene ali več prvin in ali je vesolje tako harmonično in lepo tudi v meni. Tedaj je v temi zasijala luč in v nekakšni impresionistični podobi sem pred seboj zagledala podobo, ki je izražala neko stanje popolnosti, ki ni bilo samo moj domišljiski um, pred menoj se je pojavil človek vednosti in prečiščene občutljivosti. Bilo je doživetje, ki mu ne morem presoditi konstitutivnih znakov, izven logike, ki bi me pustila indiferentno in ravnodušno. Tedaj sem se spomnila Baumgartenove misli: "Iz noči čutnosti gre spoznanje prek jutranje zarje lepote v popoldan spoznanja."

Pred menoj je stal moški in izžareval lepoto, ki bi ji lahko rekla slutnja resnice. Iz vsega povedanega bi logično sledilo, da je moje videnje bilo znak moje omejenosti, ker so mi misli skonstruirale nekaj, kar je praktično nemogoče. Vendar ni bilo tako.

Koliko si danes razmišljal(a) o svojem zdravju?

Nič?

Kaj pa včeraj?

Tudi nič?

Pa pred tremi dnevi, tednom, mesecem ?

Ne reci mi, da tudi nič.

Vidiš, sam vsak dan razmišljam o svojem zdravju.

Modreci pravijo, da je zdravje sam Bog,
s čemer se sam globoko strinjam.

Ali ima tvoje zdravje vonj?

Verjemi mi, da ga ima.

Ali ima tvoje zdravje svoj zvok?

Če verjameš, ali ne, tvoje zdravje ima svoj zvok.

Ali ima tvoje zdravje svoj okus?

Ima ga ima in ta ni grenak, ampak sladek.

Hvala ti Bog za vse kar imam,
hvala za ljudi, ki jih poznam
in za občutke sreče, ljubezni,
da jih lahko vsak dan prepoznam.

Hvala ti dragi, da si z menoj,
hvala, da spremlja me tvoja misel.
Zaznavam te v sebi vsak hip,
čutim te, kot svoj srčni utrip.

Počutim se varna in vodena s teboj,
nič hudega se mi ne more zgoditi,
saj te ne bom prenehala ljubiti.

Ljubezen je sila, ki dal si mi jo,
takrat, ko bilo mi je najbolj hudo.
Ko sem trpela, pa nisem dobila,
Ko sem si želela, pa sem vse izgubila.

V Keniji je psička rešila življenje novorojeni deklici, ki jo je našla zapuščeno v gozdu in jo odnesla prek prometne ceste in skozi bodečo žico med svoje mladiče, je poročal kenijski časnik Daily Nation. Časnik se sklicuje na očividca, ki je opazil, da psička nosi nek predmet prek prometne ceste v Nairobiju.

Dojenčka je odkrila lastnica psičke, ki je slišala otroški jok v pasji hišici. "Videla sem psičko, kako s svojimi mladiči zaščitniško leži poleg umazanega dojenčka, zavitega v raztrgano črno srajco," je dejala Mary Adhiambo. Dodala je, da so popkovino novorojenčka prekrivali črvi. Deklico so prepeljali v bolnišnico in je izven smrtne nevarnosti, medicinske sestre pa so ji dale ime Angel.
www.dnevnik.si

Piše: Majda Ortan

UVOD
Vsaka življenjska pot izpoveduje svojo zgodbo. V večini od njih najdemo tudi iskanje odgovorov o stalnih vprašanjih - kdo smo, kam gremo in kakšno je naše poslanstvo. Bogastvo naše različnosti potrjuje, da enoznačnega odgovora nanje ni.

Prijazne domišljijske podobe so mi pokazale deželo, znotraj katere opisujem svoja iskanja in svoje odgovore nanje. Pravljična zgodba pušča odprta vrata, skozi katera lahko vsakdo vstopa in izstopa po lastni izbiri.

Želim Vam, da bi ob njenem prebiranju doživljali lepe občutke!

Majda Ortan

1.
Tanke niti porajajočega se večera so se lepljivo raztegovale nad odhajajočim dnevom. Vse je dišalo po čudoviti pomladi. Igriva radoživost novega zelenila je voljno tonila v svileno mehkobo počitka.

Sanja je sedela v mladi travi, s hrbtom naslonjena na deblo borovca.
Njene oči so se stapljale s pordelimi odtenki oddaljenih obrisov gozdnih obronkov. Vse, kar je občutila, je bilo ognjeno, rdeče in zdelo se ji je, da ognjeni zublji znotraj nje vztrajno oblizujejo votlino opustošene notranjosti. Ničesar več ni bilo, kar bi lahko pogorelo v njej. Ničesar, kar bi bilo še treba obvarovati pred uničenjem. Izmučena se je predala pohlepni bolečini. Misli so oblikovale jasno sporočilo o koncu in vztrajen, šepetajoč glas je samodejno spregovoril: »Vse, vse je šlo… Res, čisto vse! Kaj, le kaj mi je še ostalo?« Čutila je, kako je njena bolečina utripala z vijolično svetlobo, ki se je širila in pokrila nebo s plaščem svojega sija. Trenutek se je zlil s tišino in trajal, trajal … Prepustila se je. Občutki so izginili. Topa praznina je zatrla tudi misli, ki so pred tem še švigajoče begale v preteklost ter brskale po starih slikah otroštva, sinov, doma, ločitvi, selitvi, poslih… Vse se je umaknilo v koprenast mrak in kjer je bilo še pred kratkim vse polno barvite lepote ter obetajočega se brstenja, se je zdaj bohotila siva, gosta koprena zdrizaste praznine. Stegnila se je v nahrbtnik po volneno pregrinjalo, da bi se pokrila pred mrazom. V tistem trenutku ji je skozi utrujen um z vso silovitostjo šinila misel.