Kaj je danes?
Kaj je ta trenutek?
To ni ne včeraj, ne jutri, je le tu in sedaj.

Kdo sem jaz?
Kako vem, da živim?
Ta trenutek čutim, vidim, slišim in sem.

Včeraj sem bila nesrečna.
Za jutri me je strah, kaj se bo zgodilo.
Ostane le ta trenutek, danes, tu in sedaj.

Danes lahko živim,
danes lahko ljubim,
danes sem lahko srečna,
ne glede na to, kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri.

Psogalevec - REPROBUS ali sv. Krištof. Nekoč sem že pisal o njemu. Ni mi bila jasna legenda in zakaj se pojavi v 13. stoletju. Zakaj to ime Psoglavec? Zdaj je malce jasneje, o inkorporiranju različnih religij v krščanstvo.
Legenda še pravi o njemu, kako je iskal gospodarja, imel naj bi tudi hudiča za gospodarja, a ko je izvedel, da je nekdo še močnejši od hudiča, (hudič se je zelo zbal ob imenu Kristut), je Krištof šel iskati Kristusa. Našel ga je potem, ko ga je vodil na ramenu preko reke.

Stvar se mi je odprla ob branju stavka ali praznikov, ko pravi o Krištofu tole, da je on tisti, ki povede duše rajnih na oni svet.
Takrat sem uvidel povezavo med Psoglavcem-Krištofom, ali tistim, ki čuva pot v grško Podzemlej ali Had. To pa je Cerber ali Kerber. Mitrološki grški troglavi bog, ki čuva vhod v podzemlje, vsakega živega raztrga, spušča samo duše. Orfej ga je premamil recimo s spevom.

V egipčanski mitologiji pa imamo tudi psa oziroma volka, pri odhodu duše v onostranstvo.
Druga značilnost sv. Krištofa je, da so si ga izbrali za zavetnika čolnarji, splavarji, nosači, vozniki. Tukaj pa spet nismo daleč od grške legende, ko se duše prevažajo preko reke v Had.

Zatorej samo še en svetnik v kopici prilagajanja in povzemanja "poprejšnjega poganstva" v krščanstvo.

Največja zmotljivost
vsakega papeža,
je prav njegovo mišljenje,
da je nezmotljiv.

stojči Stojan Svet

Strokovnjaki Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani so dosegli pomemben strokovni uspeh s prvo zanositvijo v postopku predimplantacijske genetske diagnostike, so sporočili s klinike. Ta metoda omogoča paru z visokim tveganjem za prenos genetske bolezni na potomce možnost predrojstne genetske diagnostike pred zanositvijo. To pomeni, da se paru ni več treba odločiti za prekinitev nosečnosti v želji za zdravim potomstvom. Na Ginekološki kliniki za zdaj načrtujejo okoli 30 postopkov letno.

Pri klasični predrojstni genetski diagnostiki namreč medicinski genetiki preiščejo vzorec plodovnice ali horionskih resic v 12. ali 16. tednu nosečnosti. Pri predimplantacijski genetski diagnostiki pa se par odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Genetska preiskava se namreč opravi, ko ima zarodek le osem celic. V maternico se tako prenesejo le zarodki brez genetske nagnjenosti za bolezen.

To obliko genetske diagnostike trenutno ponujajo le redki medicinski centri v svetu, saj je pri tem kompleksnem interdisciplinarnem pristopu h genetski diagnostiki treba zagotoviti najvišjo stopnjo strokovnosti, tako na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot na genetskem področju.

www.dnevnik.si

Piše: Igor Kononenko

Huang Po((ime za časa življenja: Hsi Yün) (prva polovica 9. st. n.št.))
Mojster zena in duhovni učitelj

Sprva je bil menih blizu rodnega kraja na planini Huang Po (po kateri je dobil posthumno ime) v današnji provinci Kiangsi na Kitajskem. Želel je postati učenec mojstra Ma-Tzuja, vendar je prispel, ko je mojster že umrl. Postal je učenec Pai-Changa. Pozneje je prebival v različnih samostanih, dokler ni ustanovil svojega in ga poimenoval Huang-Po. K njemu je prihajalo na tisoče učencev, ki so v njemu prepoznavali vzvišenega modreca in učitelja. Med drugim je bil njegov učenec tudi slavni mojster zena Rinzai (Lin Chi). Svoje tuzemno bivanje je končal okoli leta 850. Postuhmno mu je takratni car dodelil naziv učitelja zena, ki uničuje vse omejitve. Huang Po ni ničesar zapisal, ohranili pa so se zapiski nekaterih njegovih učencev.

Cenil je edino intuitivno metodo najvišjega učenja, ki se ga ne da izraziti z besedami - prenos duha z duhom. Zato je vedno poudarjal zavajajoč pomen besed in pojmov. Simboli nas zavajajo, da si ustvarjamo predstave o fizičnem in o duhovnem svetu, ki sta oba nerealna, neobstoječa privida, produkt miselnih aktivnosti razuma. Poudarjal je enost vseobsegajočega duha in svaril pred ustvarjanjem predstav o poti (tao), o naravi kozmičnega in transcendentalnega absoluta (buddha), o resnici in področju realnosti (dharma), o vrhovni modrosti (bodhi), kot tudi pred ustvarjanjem predstav o vsakdanjem svetu. Pojmi v zenu se uporabljajo samo pogojno, kot pripomoček. Vsako zunanje sredstvo za doseganje razsvetljenja je treba uporabljati previdno in začasno. Tudi obstoj posameznika je minljiva. Poglabljanje v zen vodi do izkustva enosti, v kateri posameznik ne obstaja več.

Cvetje modrosti, cvetje modrine,
cvetje božansko, cvetje miline,
cvetje poguma, cvetje uspeha,
cvetje radosti, cvetje za lepe ljudi,
za ulice, ceste, gradove, cvetje veselja,
cvetje življenja.

Za vso oblo je cvetje modrine,
za vse ljudi, ki skrbijo,
za vse je modrina, za vse je ljubezen,
za vse je cvetje, ki ni izgubljeno,
cvetje, ki greje in v nas je toplina.

MANTRA JE NAMENJENA
ZA POZITIVIZEM IN SPOŠTOVANJE
LJUDI - MI SMO CVETJE, MI SMO
PROIZVAJALCI MODRE LJUBEZNI.

In prav na koncu spoznamo,
da je bila ljubezen, ki smo jo dobili,
enaka ljubezni, ki smo jo dali.

The Beatles

Ko kapljica pada
iz oblaka skozi zrak,
jo je lahko strah,
ali pa se preda
in uživa v letenju.

Ko pade na tla,
ali površino oceana,
s svojo vibracijo
objame ves planet.
Prav tako je
lahko tudi s tabo
v tvojem življenju.

Skupina Pompidou - razpis za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog 2005

V skladu s programom sodelovanja naše države s skupino Pompidou pri Svetu Evrpe v letu 2005 in njenim sodelovanjem v evropski delovni skupini za preprečevalstvo na področju prepovedanih drog se slovenske vladne in nevladne organizacije in ustanove ter posamezni strokovnjaki, ki izvajajo preventivne projekte na področju prepovedanih drog, tudi v letošnjem letu lahko prijavijo na razpis za "nagrado za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog 2005", ki jo podeljuje skupina Pompidou.

V lanskem letu je nagrado za najboljši evropski preventivni projekt na področju drog prejel prav slovenski projekt "Zavedaj se" slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog DROGART iz Ljubljane.Slovenski projekt je bil izbran, zaradi učinkovitih delovnih metod in visokega deleža mladih pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju projekta. Projekt je bil večkrat predstavljen mednarodni strokovni javnosti - na delovnih sestankih preventivne skupine, ter po podelitvi nagrade, tudi na srečanju stalnih korespondentov držav članic skupine Pompidou.

Bil je čas kosila, jaz pa sem se iz službe lačen vrnil domov. Ni mi ostalo veliko časa, ker so me še naprej čakali opravki, zato sem zelo na hitro pripravil ostanek pizze, ki mi je ostala od prejšnjega dne in jo na krožniku položil v mikrovalovno pečico. Skoraj sem že pritisnil na gumb za peko, ko je na vhodnih vratih pozvonilo. To mi ni bilo všeč. Bil sem lačen, mudilo se mi je, na vratih pa bi lahko bil kdorkoli. Malo sem počakal in upal, da ne bo pozvonilo vnovič, a sem kmalu spet zaslišal zvonec. Odšel sem k vratom in pogledal skozi malo odprtinico. Neznanec. Vseeno sem odklenil in odprl. Pred menoj je stal moški, kakšnih štirideset let, visok, a zguban in razcapan, neobrit, z žalostnim pogledom.

Prijazno me je pozdravil:
»Dober dan, gospod ali mladenič, saj ne vem kako naj vam rečem.«
Ocenjeval sem ga in si ob tem mislil vse mogoče. Bo podstavil nogo med vrata, stopil noter in me oropal? V mislih sem že prebiral mastni tisk na prvi strani časopisja. Morda pa je klošar, ki prosjači za denar?
»Prosim, kaj želite,« sem mu odgovoril z grenkim nasmehom. Tudi on se je žalostno nasmehnil in nadaljeval:
»Imaš mamo doma?« Tok mojih misli in vprašanj je tekel naprej. Le kaj hoče? Potem sem zagledal belo vrečo, ki jo je držal v roki. Bila je polna, a nisem ugotovil, kaj je bilo v njej. Zaključil sem, da je pač na vratih spet nek slab prodajalec in mu namenil enega tistih pogledov »zelo rad, ampak žal mi je...«.
»Ne, ni je doma.« sem odvrnil.
»Dobro,« je dejal tiho in se počasi odpravil naprej, »Hvala vam in lepo se imejte,« me je pozdravil in se namenil k sosedovim vratom. Gledal sem za njim. Imel je strgane čevlje, umazane hlače, mnogo premajhno jakno. Morda pa le ni prodajalec, sem pomislil in zaprl vrata, ker me je začelo zebsti.

Saint Germain Zdravilec, alkimist in služabnik Boga

Čeprav se je govorilo, da dela iz kamnov diamante, je bil Saint Germain poznan po tem, da je ljudi preobražal v 'stvar iz katere je narejen dober človek'. Njegov cilj, njegovo življenjsko poslanstvo je bilo zvišati raven zavesti običajnega človeka, do Božanske zavesti. Vsi alkimisti so iskali transformacijo. Stoletja je človek hrepenel po sposobnosti spreminjanja osnovnih kovin v zlato. Vendar ta forma alkimije, ta osnovna transformacija, je le simbol zmožnosti in želje preobraziti 5 strasti, ki so v srcu človeka, v srce, ki je povezano z Božanskostjo.

Obstajajo ljudje, ki verjamejo, da je bil Jezus običajen človek. Da so njegove sposobnosti zdravljenja, obujanja mrtvih in prebujanja srca mnogih, prav tiste sposobnosti, ki jih imamo vsi vrojene. Skozi svoja učenja je Saint Germain učil, da je lahko človeška negativna energija transformirana v Zlato božanske energije. To novo preobrazbo je učil skozi povezanost z Vijoličnim žarkom. Vijolični žarek je eden od sedmih glavnih žarkov Svetega Duha ali Glasu Boga. Vijolično barvo so dolgo povezovali z duhovnostjo in eterično ravnjo, najvišjo ravnjo v nas, ki je še vedno pred prvo Božjo domeno. Vijolična ima najvišjo frekvenco v našem vidnem spektru. Ima visoko vibracijo in je tudi očiščevalna in zdravilna.

Saint Germain je poznan kot gospodar Sedmega žarka. Vsakič ko molimo k njemu ali mu pošiljamo ljubezen, prinese duhovna darila njegovega veselja, diplomacije in kreativnosti. Navdihuje nas s svojim inovacijami v zdravljenju, alkimiji, literaturi, filozofiji, izobrazbi in še mnogimi drugimi področji.

Skoraj 70 let nam je pomagal, da se pripravimo za sedanjo 'Vodnarjevo dobo' (??Aquarian age??)

Potopim se v valove
svojih notranjih rek,
ki se stečejo v morje mirovanja.

Morje.

Boginja odpira vrata
v neskončen prostor
svetosti,
ženskosti,
doma.

Vesoljna mati stvarstva sem,
vsega v sebi,
ostalo so zrcalne slike,
ki sem jih ustvarila v milosti,
da se bom lahko spoznala.

Piše: Marja Turniški

Sreča je vedeti kaj hočeš in česar nočeš

Približno pred dvema letoma sva se prvič srečali. Da bo najino naslednje srečanje potekalo v obliki intervjuja, mi takrat še na misel ni prišlo. Zelo dobro se spomnim mojega težkega prelomnega obdobja, ko sem zaradi »visoke zavesti« lahko videla svetlobo tam, kjer je sploh ni bilo. Vse skupaj je bila ena sama velika zmešnjava, ker mi je življenje kazalo samo tisti »šid«, pred katerim sem bežala tja gor. In v tistem času sem začela iskati pomoč v povsem novi smeri. Ko sem se znašla tam-pred Tjašo, sem šele lahko videla, kje pravzaprav sem. Da sem zase naredila tako malo, sem si zelo težko priznala, ker se mi je zdelo, da nekaj takšnega, po tolikih letih »duhovnosti«, preprosto ni mogoče.

Naj vam torej predstavim numerologinjo Tjašo-Tajo Veroti, s katero je nastal tale pogovor. Vedno si je želela pomagati ljudem, zato je postala socialna delavka, več let je bila zaposlena v vzgojnem zavodu z vedenjsko problematičnimi mladostniki, od leta 2001, ko je odprla svoj s.p., pa se ukvarja izključno z numerološkim svetovanjem.

Usoda nam je položena že v zibelko. Si jo izberemo sami?
Zelo dobro vprašanje. Moj vzornik pri delu je znani indijski politik, filozof in astrolog Džavaharlal Nehru. Ta je nekoč rekel:« Življenje je kot igra s kartami. Karte, ki jih držimo v roki, so nam usojene, kako z njimi igramo, je naša svobodna volja!« Rojstni datum je tista stalnica, ki je ne moremo spremeniti. Usodno nam določa značajske lastnosti, temperament, dedne lastnosti, ki jih dobimo od staršev oz. starih staršev in vplive okolja v katerem smo se rodili. Usodno nam je določenih 5 do 15 % dogodkov, katerih v življenju ne moremo spremeniti ter okoliščine, ki v vsakem trenutku posebej vplivajo na nas. Ampak trdno sem prepričana, da nam okoliščine ne določajo naše usode, ampak jo določamo sami s svojimi odločitvami.

CHIARATARIS ČUDOVITE POSLIKAVE NA BOMBAŽNIH OBLAČILIH

Jasna Martinjak avtorica; mati treh čudovitih otrok; oblikovalka; slikarka; pevka.

O SVOJEM DELU
Profesionalno se ukvarjam s slikanjem na bombaž. To dejavnost uporabljam v zdravilne, pa tudi dekorativne namene. S poslikavami želim tudi ozaveščati ljudi. Svoj način dela z ljubeznijo predajam na delavnicah.

MOJA ZGODBA NA KRATKO
Odkar vem zase, sem rada risala. Tudi pela. Moja ljubezen me je peljala na šolo za oblikovanje. Postala sem industrijska oblikovalka, ki ljubi poslikave, dekoracije. Po končani srednji šoli sem leto dni preživela v Angliji, po vrnitvi pa sem kmalu spoznala takrat še bodočega očeta svojih otrok. Otroci so v meni sprožili nov val ustvarjalnosti- začela sem jim izdelovati oblačilca in jih tudi dekorirati. Tukaj se je začela moja pot slikanja na bombažna oblačila.
Sprva plaha, nato vedno bolj odločna sem postala zanimiva tudi za zunanje odjemalce. Učila sem se ceniti sebe in svoje delo. Ocenjevati stroške, ki so povezani s tem, da poslikava sploh nastane, hkrati pa sem presenečena ugotavljala, da me vodi nezmotljiva notranja sila, ki je povezana s celoto in bere posameznika in njegove potrebe. To imenujem intuitivno slikanje.
Vedno več izkušenj je zahtevalo, da jih podelim tudi z drugimi ljudmi, ki so začutili moj način izražanja. Nastale so delavnice, ki jih dograjujem. Vabim posameznika in skupino, da izkusite nekaj ur v moji ustvarjalni družbi. To ni le golo slikanje. Presenečeni spoznate tisti del sebe, ki ste ga najraje občudovali na svojih bližnjih.

DELAVNICE
Ko sem bila prvič vabljena, da organiziram delavnico, je bila to za udeležene in zame čudovita izkušnja.
Delavnica ima na udeleženca osvobajajoč zdravilni vpliv, saj v stanju Povezanosti obudimo notranjega otroka, svojo notranjo ustvarjalno silo, ki skozi nas izlije svojo lepoto na oblačilo. Naš notranji otrok pa ves čas kliče po Življenju. Slikanje je poleg glasbe in plesa eden najbolj naravnih načinov izražanja naše notranjosti.

V petek, 8. 4. 2005, se je v Kosezah izgubil prikupen psiček pasme praški krysarik. Kuža je majhne rasti, zelo prisrčen in bo 9.maja star 1 leto. Oxy ima repek in ušeska nepristrižena; čipa nima. Obveščena je bila policija, sanitarna služba, zavetišče Gmajnice in veterinarske klinike, polepljeno je bilo več kot 100 plakatov, novica o izgubljenčku je bila objavljena tudi v Novicah, vendar o malem Oxyju ni ne duha ne sluha.

Njegova družina ga zelo pogreša in si ga želi nazaj. Kdor bi karkoli vedel o izgubljenčku naj pokliče go. Cveto na 041 642 975, 01 505 55 17, 01 515 68 87 ali ji piše na herci@siol.net

Na sliki izgubljeni kuža.

Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše
živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več,
a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj
časa.

Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko.
Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč,
ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.

Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.

Edino,
česar nas je treba biti strah,
je strah sam.

Franklin D. Roosveltr

Očarljiva simetrija nasprotij duha,
ki spreminja nič v obliko
in ga domišlijsko izmišlja.

V niču ni ničesar poljubnega.
V niču ni ničesar samovoljnega.
Zunaj naše volje, kjer prebiva nič
obstaja le harmonična celota,
ustvarjena iz niča,
ki je umeščen v estetski um.

Noro, nikjer nič! Nič otipljivega
in vendar se nič goji kot misel
s svojim metafizičnim idealizmom.
Nič predstavlja neskončno popolnost,
iz absolutne enote niča se rodi
in spada v resničnost niča biti.
In vendar ta nič obstaja kot eliminacija
ali realizacija v svetu podob,
ki niso opredmetene kot ideja,
niso zvočno ali vizualno stvar.

Kako naj odprem vrata nebes,
če nasproti prihaja mi mrčes?
Kako naj odgrnem zaveso s sveta,
če sveti premočno sonce z neba?

Zakaj na pot mi prihaja problem?
Zakaj je tak, zakaj podoben je vsem?
Moči ni več nikjer zame,
samo srce še ostane, ki želi si osame.

Spet bom sama sanjala,
sama se borila,
spet se bom življenja učila..
sama...

Nekdo je samo, ki lahko bi luč prižgal,
nekdo, ki z menoj ne bo ostal..
nima časa,
njegovo uho ne sliši mojega glasa.

V začetku maja se bo v Ljubljani začel že četrti Festival pomladi. Namen festivala je oživitev mestnega jedra, mladim pa ponuja kakovostno in kulturno ter večinoma brezplačno zabavo, je na današnji novinarski konferenci pojasnila ljubljanska županja Danica Simšič. Festival, po mnenju organizatorjev "edini mednarodni festival elektronske glasbe in vizualnih umetnosti na prostem", bo prestolnico osvežil med 5. in 14. majem. Osrednje prizorišče dogajanja bo v parku Tivoli, kjer bodo med drugim potekale še delavnice, knjižnica na prostem, kuhinja na prostem Kuhinje sveta in dnevni koncertni program, je pojasnila producentka Festivala pomladi Tina Popovič. Poleg tega bo v času festivala tudi letos zaživel ProstoRož - razstava pouličnih postavitev cvetličnih instalacij.

V okviru glasbenega dela programa bo poleg nastopov domačih DJ ekip v Tivoliju 13. maja v Cvetličarni Mediapark koncert več tujih DJ-jev, med drugim Precision Cuts (Velika Britanija), Boozig&Garfield (Francija), Lucidhouse (Velika Britanija), JAMirko (RDYO) in Dj Borka (Code.EP Super Breaks). Dan kasneje bo v klubu LunaPark na gradu Kodeljevo klubski večer, na katerem bodo nastopili Inverse Cinematics (Nemčija), Enes Haračič (BiH) in ekipa Code.EP. Glasbeni festival bo sicer razdeljen na dva dela, in sicer na koncerte na prostem ter na klubski del, ki bo potekal v različnih lokalih in tako ne bo motil nočnega spanca meščanov, je ob tem pojasnil Martin Bricelj, predsednik kulturnega društva CodeEp, ki organizira festival.

Dragi prijatelji

Letos bomo že drugo leto zapored izvedli akcijo Vsak po svojo vrečo smeti, ki bo tudi tokrat potekala na dan zemlje, 22 aprila.

Idejo za čistilno akcijo sem dobil lani, ko sem se sprehajal ob reki Savi. Ob bregovih reke je bilo precej smeti in verjemite, sprehod je bil vse prej kot nekaj, kar bi te napolnilo z energijo ter z občutki neokrnjene in čiste narave.
Ob tem, ko sem se sprehajal in opazoval okolico, sem se zavedel zares preprostega dejstva in sicer:
»Verjetno sem vsaj eno vrečo smeti, tudi jaz v življenju, že prispeval v naravo.«

Odločil sem se, da je potemtakem prav, da jo tudi pospravim in odnesem tja kamor spada.

Človek je lahko utrujen tudi od počitka. Ves dan leži, morda na plaži ali doma na kavču, pa se zvečer počuti utrujenega. Ni mu jasno zakaj, ne zna si pomagati. Druga vrsta utrujenosti je, ko nekdo dela fizična dela od jutra do večera in čuti svojo utrujenost v telesu, želi si mirovanja in počitka. Kako pa si naj človek odpočije od utrujenosti, ko ves dan dela le mentalna, nefizična dela? Morda v pisarni sedi, zvečer ga pa bolijo noge in misli, da mu bo bolje, če se bo odpočil in ulegel. Še bolj bo utrujen in še zaspati ne bo mogel. Prižgal bo TV, si možgane zapolnjeval z novimi informacijami, še več informacij, kot jih je že čez dan pridobil, še bolj bo utrujen in še težje bo zaspal. Zjutraj se bo zbudil zopet utrujen in tako mine utrujeno, težko življenje v fizičnem mirovanju, v pridobivanju vedno več novih informacij, ki sploh niso pomembne kakšne so, le da nas zamotijo pred mirom in soočenjem z realnostjo.

Kaj to ni realnost? Vsak dan gledati TV Dnevnik, to je realnost, da bom seznanjen z vsemi katastrofami, ki se dogajajo v svetu, da bom vedel za vsa politična gibanja in odločitve, ki jih sprejemajo naši politični in gospodarski voditelji. O čem se bom naslednji dan pogovarjal z ljudmi, če ne bom vedel kaj se dogaja, če ne bom imel vseh informacij, ki jih ponuja TV, časopis in oglasi? To bo grozno, to bo katastrofalno, kaj si bodo mislili o meni, da nisem nič razgledan, da nič ne vem?

Pojdi dragi človek na sprehod, poglej drevesa, ki se zibajo v vetru, ozri se na sončne žarke, ki se poigravajo skozi krošnje dreves, začuti svoj dih, da si živ. Poglej okoli sebe, saj si sam, nikogar ne skrbi tvoje počutje, sam si odgovoren za svoje telo in dušo. Nikogar ne briga tvoja utrujenost in tvoja informiranost v zvezi z dnevnimi svetovnimi in domačimi novicami. Prav nikomur ni mar zato. Ne oziraj se na druge, kako te vidijo, kaj o tebi mislijo, saj si zanje nepomemben.