Poslanci Evropskega parlamenta so minuli teden na zasedanju v Strasbourgu v posebni resoluciji Evropsko komisijo pozvali, naj uvede trgovinske ukrepe proti državam, ki z izpusti ogljikovega dioksida najbolj onesnažujejo okolje. Gre predvsem za države, ki niso podpisnice kjotskega protokola, med katerimi so tudi ZDA.

Ukrepi morajo biti usklajeni s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), namenjeni pa bi bili omejevanju konkurenčnih prednosti držav, v katerih za industrijo ne veljajo strogi predpisi glede izpustov omenjenega plina, menijo poslanci.

V besedilu resolucije parlament med drugim predlaga, naj komisija ponudi finančno pomoč razvoju "zelene industrije" v državah v razvoju, saj naj bi tako preprečila ponovitev "onesnaževalne prakse", ki so jo v preteklosti izvajale industrializirane države.

ZDA, Avstralija in druge države, ki še niso podpisale februarja letos uveljavljenega kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, naj čimprej ponovno preučijo svoje stališče in naj storijo korak v smeri pristopa k protokolu, je še zapisano v resoluciji.


Spletni bruseljski bilten EUobserver ob tem navaja neimenovani vir, po katerem naj bi v okviru obstoječih trgovinskih pogajanja z državami v razvoju Evropska komisija predlagala, naj omenjene države v zameno za preferenčne trgovinske sporazume podpišejo kjotski protokol.

Kjotski protokol je stopil v veljavo 16. februarja letos, njegova uveljavitev pa je vse od podpisa leta 1997 visela v zraku, saj so z njegovo ratifikacijo po zavrnitvi ZDA odlašale vse največje onesnaževalke okolja s toplogrednimi plini. Potem ko je Rusija novembra lani ratificirala protokol, so bili izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev - ratificirati ga je namreč moralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov.

Kjotski protokol je doslej ratificiralo 114 držav, med njimi 30 industrijskih razvitih. Te so se leta 1997 v japonskem Kjotu zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990.
www.dnevnik.si