Elektro Primorska skriva podatke o vetru na Volovji rebri - Država bo kupovala elektriko po subvencionirani ceni, prodajala pa po dvakrat nižji tržni ceni.
Ljubljana - V podjetju Elektro Primorska, glavnem investitorju prve vetrne elektrarne v Sloveniji na Volovji rebri pri Ilirski Bistrici, nočejo razkriti rezultatov meritev vetra, ki so jih opravili na tem območju in ki naj bi potrdili upravičenost 43 milijonov evrov vrednega projekta. Naši izračuni kažejo, da bi se naložba lahko povrnila v desetih do petnajstih letih pri prodaji pridobljene energije po visoki (subvencionirani) odkupni ceni, ki jo za elektriko iz vetrnih elektrarn zagotavlja država. Ta znaša 14 tolarjev za kilovatno uro in je za dobrih sto odstotkov višja od tržne cene (6 tolarjev). Če bi elektriko prodajali po tržni ceni, se v dvajsetih letih, kolikor je življenjska doba elektrarne, ne bi povrnili niti stroški njene postavitve.
Ker študija o upravičenosti vetrnih elektrarn predvideva, da bodo večino njihove elektrike prodali v omrežje (predvsem v tujino) po tržni ceni, to pomeni, da bo imela država z vsako prodano kilovatno uro 8 tolarjev izgube, pri čemer se proizvodnja drugih slovenskih (termo)elektrarn in s tem povezani izpusti toplogrednih plinov ne bodo zmanjšali. Vendar pri vrednosti projekta, milijon evrov na vetrnico oziroma 43 milijonov evrov (10,3 milijarde tolarjev) za celotno elektrarno, niso upoštevani stroški gradnje daljnovoda, 400 milijonov tolarjev rente oziroma odškodnine občini Ilirska Bistrica, denar za nakup zemljišč in obratovalni stroški - približno 10 odstotkov letnih prihodkov.
Ocene t. i. polnih oziroma ekvivalentnih obratovalnih ur (proizvodnja s polno močjo), ki so osnova za izračun proizvedene elektrike, se močno razlikujejo. Medtem ko evropska študija Energetski potencial vetra na Volovji rebri predvideva 2300 polnih obratovalnih ur na leto, po besedah direktorja Elektro Primorske Davida Valentinčiča v podjetju računajo na 1400 ur. V prvem primeru bi elektrarna s 40 megavati moči zagotovila 92.000 megavatnih ur elektrike na leto, kar ob ceni 14 tolarjev za kilovatno uro pomeni 1,3 milijarde tolarjev, v drugem pa bi na Volovji rebri dobili za 784 milijonov tolarjev električne energije. Po optimističnih napovedih bi se naložba torej povrnila v manj kakor desetih letih, sicer pa v štirinajstih.
A kakor je mogoče sklepati iz študije Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - privlačnost in ranljivost prostora, ki so jo leta 2001 za naročnika Elektro Primorska izdelali na Inštitutu za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, bo večina elektrike prodane v tujino, torej po tržni ceni. Študija namreč ugotavlja, da vključitev vetrne elektrarne v slovenski elektroenergetski sistem ne bi znižala proizvodnje drugih elektrarn, temveč bi prispevala le k zmanjšanju uvoza in povečanju izvoza električne energije. Država bo tako drago plačevala (subvencionirano) elektriko iz vetrne elektrarne, ki bi jo denimo lahko uvažala po dvakrat nižji ceni: po takšni jo bo morala tudi izvažati.
Poleg tega študija ugotavlja, da je Volovja reber glede vplivov na okolje nesprejemljiva za postavitev vetrne elektrarne. Vetrna elektrarna na Volovji rebri je dvignila veliko prahu predvsem med naravovarstveniki in ti gradnji ostro nasprotujejo. Gre za območje visokih kraških planot in kraških travnikov, ki so življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in eno največjih sklenjenih območij divjine v Sloveniji. Do gradnje so se poleg številnih nevladnih organizacij odklonilno opredelili tudi Zavod RS za varstvo narave, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za kmetijstvo ter zavod za gozdove. Agencija RS za okolje je zato konec lanskega leta zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja. Investitor in občina Ilirska Bistrica sta se zoper odločbo pritožila, ministrstvo za okolje in prostor pa je pritožbi v začetku aprila ugodilo in vrnilo zadevo agenciji v vnovično odločanje.
Urban Červek
Pripis Uredništva:
Pozitivke ne jamčijo za verodostojnost podatkov. Pismo prispelo po E-pošti.
