Okoli nje vlada popoln mir in globoka svežina.
Enostavno sedi tam in se, skozi reko solz, včasih malce nasmehne.
Z absolutno gotovostjo spregovori:
"Jaz sem večna in nesmrtna."
Partner jo pisano gleda in čez čas obetajoče vpraša:"O-o-o-od kje p-p-pa si?"
Pogleda ga in skozi oči ji bije modrost: "Iz enega utripa srca..."
(opis situacije na Intenzivu Razsvetljenja po izkustvu Samospoznanja. Več o izkušnjah ljudi na Intenzivih v nadaljevanju in v drugem delu prispevka.)

Popolna sreča in neizrekljiva radost. Globoka svežina in preprostost.

Brezpogojna ljubezen in absolutna jasnost uma. Globok mir in svoboda.

Popolna, globoka izpolnjenost.

S temi besedami se lahko opiše samospoznanje (stanje enosti, samadhi). Stanje, kjer ločenost oz. relativna dualnost preneha in nastopi naša prava narava.

O tem stanju zavesti govore vsi pravi duhovni Učitelji. In prav vsi poudarjajo pomembnost zavedanja naše prave in absolutne narave: Kdo smo, kaj smo in kaj so drugi.

Zame osebno se je moje življenje po izkustvu samadhija šele začelo. Kakor, da bi iz sanj teorije in napol-nepreverjenih-podatkov-iz-knjig stopil na trdna tla resnične in lastne izkustvnene modrosti.
Sedaj vem, kdo sem, kaj sem in kaj si drugi, brez najmanjšega dvoma v srcu. Ne iz knjig, od Učitelja ali pa na podlagi pričevanj drugih ljudi, ampak neposredno, iz Sebe. Želim si, da bi bili takih spoznanj deležni prav vsi ljudje...

Nekoč, pred mnogimi leti mi je ded dejal: "Nauči se odkrivati resnico v sebi, toda vedi, da to ni edina resnica, spoznati moraš tudi resnice drugih." Tedaj si nisem znala povsem razložiti njegovih besed. Šele pozneje sem se zavedala svoje aktivnega procesa odkrivanja smisla in z njim povezane resnice v stvareh.

Kot prvo kar sem ugotovila, je bilo, da resnice ne bi mogla odkrivati, če ne bi spregovorile dedove besede v meni. Nihče ti ne more dati tega, česar sam v sebi nimaš. Stvari imajo v sebi možnost, da jih razum odkrije in spozna. Ta odkritja postanejo formalna resnica v tvojem razumu. Pojavi v svetu nikoli ne spregovorijo, edino bitje, ki jih nagovori in vnaša v zavest smiselnost bivanja, je človek, ki vnaša v dogajanje svetlobo. S spoznavanjem resnice nedvomno kultiviramo sebe.

V tem procesu spoznavanja resnice sem ugotovila, da ne živim v miru posesti vrednot in resnice, ki sem jo odkrila in spoznala, temveč se kar naprej sprašujem in pred očmi se mi odkriva resnica v novi vrednosti, kot bi nastajali v meni novi kontinenti bivanja. V sebi se mi razodeva razhod med nespremenljivimi vrednotami, ki so zasidrane v meni kot nekakšna statična bit, in nemirom prizadevanja za preobrazbo. Kljub strmljenju za enotnostjo in zvestobo začrtani življenjski poti, se zavedam, da nisem ostala povsem zvesta starim življenjskim nazorom in da se spreminjam, dvigujem se v iskanju resnice.

Nekemu nemškemu paru, ki ni mogel imeti otrok, so na kliniki za oploditev svetovali, naj poskusita s seksom.

Par je po osmih letih zakona obiskal kliniko, na kateri so zdravniki ugotovili, zakaj še nimata otrok. V življenju namreč še nista imela spolnih odnosov. Na univerzitetni kliniki v Lübecku so povedali, da še niso slišali za tak primer, kaj šele, da bi to doživeli.

Zdravniki so naredili teste in ugotovili, da sta oba, tako moški kot ženska, plodna in da zaradi tega ne bi smelo biti nobenih težav pri zanositvi. Ko pa so ju vprašali, kolikokrat tedensko imata spolne odnose, sta jih samo debelo pogledala in vprašala, kaj mislijo s tem vprašanjem.

Bila je mlada breza, ki je že z rojstvom hotela nekaj več kot ostala drevesa njene vrste. Hotela je vse videti in se razgledati nekoliko po svetu, onkraj obzorja. Ni imela predstave o tem, kaj si želi, le hotela je nekaj več. Ne moreš še sedaj, ji je rekla mama, saj si še tako mlada in potrebuješ mojo zaščito. Mlada breza pa je rasla in čez nekaj let je zopet vprašala mamo, če lahko gre. Ne moreš še zdaj, ji je rekla mama, kdo bo pa ptičkom dajal zavetje, navajeni so nate.

In breza je rasla naprej, postajala je zmeraj bolj debela, vendar si je vedno bolj želela oditi v svet. Sedaj pa se res odpravim po svetu, je rekla mami. Takrat pa je mama sklenila, da ji pove resnico. Ne moreš po svetu, ker si drevo. Breza pa ni hotela več verjeti mami, sklenila je, da gre. Torej odhajam. Takrat pa se nikakor ni mogla več prestaviti iz mesta, namreč v tem času se je tako globoko ukoreninila v zemljo, da se ni mogla premakniti. Kaj sedaj? Postajala je zmeraj bolj napeta in nestrpna, ni hotela več ostati tukaj, toda hkrati se ni mogla premakniti iz mesta, kjer je bila ves čas. Tako je minilo nekaj let mučenja same sebe.

Nekega dne pa se pojavi drvar z motorno žago. Ali je res, da se odpravlja k njej. Motorna žaga je zapela, njo pa je zelo bolelo, odrezal ji je korenine, padla je na zemljo, ona pa se je še zmeraj upirala, tega nisem hotela. Ali je to moja smrt, pa tako sem hrepenela po nekaj več. Le nemo je lahko opazovala, kaj se dogaja z njo. Odrezal ji je veje, njeni listi so veneli, razrezal jo je na štiri kose. Prišel je tovornjak in vsak kos so posebej naložili, vse ostalo pa kot da ne potrebujejo. Nič ji ni bilo več jasno. Ni se več čutila kot celoto, ni imela več nobenega vpliva na dogajanje, prepustila se je.
.

Ali kot Slovani poznamo svoje bogove, vraže in božanstva? Preberite spodnje vrstice in vstopili boste v svet naših prednikov in spoznali običaje, vraže in stvari, ki se nam danes zdijo tudi smešne.

Uvod
Danes imamo nekaj natančnih podatkov o slovanskem svetu v dnevih poganstva. Imamo samo del zapiskov o Slovanih, ki so jih zapisali grški in rimski zgodovinarji, imamo nekaj površnih opazovanj arabskih geografov, prav tako pa tudi površne kronike pravoslavnih menihov. To pa so tudi vsi viri s katerimi lahko spoznamo pogansko zgodovino in njihova religiozna prepričanja. Telesni in duhovni razvoj Slovanov je bil bolj poznejši in počasnejši, kot pri latinskih in germanskih ljudstvih zahodne Evrope.

V nedavni zgodovini slovanskih ras najdemo sledi in spomine preteklega obdobja. To dejstvo nam pomaga, da lahko iz sedanjosti spoznamo preteklost.

V 6. stoletju so se Slovani prvič predstavili svetu z raznolikostjo in okretnostjo množic, ki so poselile Balkan, Centralno in Vzhodno Evropo. Po vsej verjetnosti so se Slovanska plemena začela iz Zakarpatja seliti na sever, zahod in jugozahod. Slovani so tako tvorili tri velike etnične skupine, Južni, Zahodni in Vzhodni Slovani.

Pokrajina, na katero so Slovani prodrli in poselili je bila, skoraj povsod poraščena z ogromnimi površinami pokritimi z gozdovi, ki so bili prekinjeni z močvirji, jezeri in rekami. Živeli so od ribolova in lova, skrbeli so za živino v gozdnih jasah in na naravnih travnikih. Na zemlji so pridobivali tudi nekaj žita. V gozdu so pridobivali les s katerim so gradili svoje hiše.

(Lk 6,20–23)
3 »Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
pravi Sveto pismo v blagrih iz Jezusovega govora na gori.

Ta Jezusova misel
je bila včasih kar precej popularna pri župnikih,
saj sem jo pri tistih nekaj mašah pri katerih sem bil prisoten,
kar nekajkrat slišal.

To Jezusovo misel
pa sam spet smatram
za eno od svetopisemskih »prepisovalskih cvetk« ali napak
in mi zveni nekako tako kot bi rekel:

»Blagor ubogim na pameti,
kajti oni bodo dosegli vso znanost.«

ali pa

»Blagor tistim brez posluha,
kajti oni bodo dosegli glasbeno genialnost«

Tale dnevnik je vse bolj zanimiv, ga pa včasih težko pravočasno oddam. Sedaj mineva že 4 teden, odkar sem napisal zadnjega.

Pa kar začnimo.

Lebdenje v komori
Na začetku tega meseca sva z Marjo s podjetjem Timefloat uspela uredit nagradno igro za bralce Sončne pošte. Ker sva bila pridna in ker je Marja napisala članek, jaz pa vse v zvezi z nagradno igro, so naju povabili v obisk centra. Najina nagrada je bila ura lebdenja v lebdeči komori.
Moja izkušnja je čudovita in verjamem, da če bo čas, da se bom vsaj enkrat mesečno oglasil, saj je občutek lebdenja nadvse zanimiv, verjamem pa da se duhovni občutki in razvoj, ki ga v teh komorah obiskovalci doživljajo, dogaja ravno takrat, ko to redno obiskuješ.

Voda
V teh tednih sem se dobil z Janezom Romšakom in direktorjem podjetja Venture, Markotom Paplerjem. Govorili smo o onesnaženosti pitne vode in filtriranju in upam, da bomo lahko izpeljali akcijo, s katero bomo poskusili našim bralcem, ob večjem naročilu zagotoviti odlične vodne filtre za zares ugodno ceno. Sam ga uporabljam že dva tedna in sem nadvse zadovoljen.

Vsak po svojo vrečo smeti
Neverjetno vesel sem bil, ko smo ponovno izpeljali akcijo vsak po svojo vrečo smeti. V enem samem dnevu se je akciji pridružilo več kot 10 skupin, medijev in posameznikov, ki so akcijo podprli.

Nagradni natečaj za ime zdravilne lučke.

S slovenskim znanjem in trudom smo po inovaciji iz NASE dopolnili posebno lučko, katera pomaga pri zdravljenju in hitrejšem celjenju ran, športnih in ostalih poškodb, lajšanju bolečin in spodbujanju ravnovesja v telesu. Lučko sestavljajo rdeče in infrardeče led diode, princip delovanja pa je zasnovan na zdravljenju s svetlobo, ki stimulira celice v telesu in spodbuja njihovo regeneracijo.

Za to lučko sedaj iščemo še primerno ime? Glede imena želimo, da ga izberemo skupaj in to z vašo pomočjo.

Piše: Stampy

Duhovnik v avtu med vožnjo zagleda pred sabo ob cesti nuno. Zaustavi avto
in ji ponudi prevoz, kar nuna zahvalna sprejme. Vstopi v avto, prekriža
noge, tako da razgane svoje krilo in odkrije svojo prelepo nogo. Duhovnik
to vidi in ni veliko manjkalo, da bi povzročil nesrečo. Ko je ponovno
prevzel kontrolo nad vozilom, naskrivaj spusti roko na nunino koleno.

Nuna ga pogleda in reče: "Oče, se spomnite 129. Psalma?
Duhovnik pordeči in se globoko opraviči ter umakne roko iz njenega kolena.
Med menjanjem prestave zopet položi roko na koleno nune.
Pa ga nuna ogovori: "Oče, ali se ne spomnite 129. Psalma?"
Še enkrat se duhovnik opraviči in reče: Oprostite, toda telo tudi greši.

Ko ti blišč tega sveta

nagovarja svetlobo tvojega srca,

je zgodba dokaj dorečena.

Saj nikamor drugam

zdaj nimaš več za iti.

Govori resnico,
a govori jo sladko.

Patlijanđali

POMEMBNO SPOROČILO - PETICIJA

NEVARNA STOPNJA RADIOAKTIVNOSTI V HRANI

Človeštvu grozi velika nevarnost, a videti je, da se za to skoraj nihče ne zmeni. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo že prihodnjega julija uradno razglašena nova ureditev področja kontaminiranosti prehrane, ki bo dovoljevala uvoz in izvoz hrane z zelo visoko stopnjo radioaktivnosti, veliko višjo kot je bila do zdaj. Komisija za prehrambeni kodeks in Mednarodna komisija za radiološko varnost zatrjujeta, da taka hrana ne predstavlja nevarnosti za potrošnika oz. v najslabšem primeru ne povzroči nikakršnega pomembnega tveganja.
TO JE LAŽ!

Poskusi francoskega laboratorija so pokazali, da bi trajno uživanje “legalno” kontaminirane hrane izpostavilo potrošnike (in predvsem otroke) neopravičljivi stopnji tveganja. Po določenih scenarijih bi lahko stopnja radioaktivnosti 1000-krat oz. 10.000-krat presegla tisto, za katero oblasti smatrajo, da ni več zanemarljiva za zdravje ljudi in jo je treba všteti v sistem radiološkega varovanja. Radioaktivni produkti veljajo za KANCEROGENE in MUTAGENE, katastrofa v Černobilu pa je postopno razkrila še mnoge druge kasnejše učinke, predvsem vpliv na imunski sistem in srčno-žilni obtok.

Sperma naredi človeka veselega. Takšni so vsaj zaključki raziskave, v kateri so raziskovalci primerjali razpoloženje žensk, katerih partnerji uporabljajo kondome, s tistimi ženskami, katerih partnerji kondomov ne uporabljajo.

Študija je pokazala, da so ženske, ki med spolnimi odnosi prihajajo v stik s spermo nekoliko manj depresivne. Raziskovalci so mnenja, da do tega prihaja zato, ker skozi vagino absorbirajo hormone, ki vplivajo na razpoloženje.

"Želel bi pojasniti, da ljudem ne odsvetujemo uporabe kondomov," je dejal vodja študije Gordon Gallup, psiholog iz Državne univerze v New Yorku. "Povsem jasno je, da nezaželena nosečnost in nevarnost pred spolno prenosljivimi boleznimi, prekašajo vse prednosti, ki jih ima vpliv sperme na razpoloženje."

Ozka je pot v temi sveta,
a široka v tvoji svetlobi.
Ker ti veš vse,
česar drugi ne vedo,
ker ti se vsega zavedaš,
o čem se drugim le sanja,
ker ti vse imaš,
četudi ničesar nimaš,
kajti ti imaš sebe,
drugi se le iščemo.

Mojster je našel,
človek pa le »bluzi« tam zraven,
ker črno ni belo,
belo ni črno.
Ti vidiš, drugi le gledamo.
Ti slišiš, drugi le prisluškujemo,
ker ti učiš, drugi pa poslušamo.

V zadnjem času gostuje po Sloveniji italijanski cirkus Belucci. Na svojih plakatih kot atrakcijo ponujajo tudi vodne živali: delfine, tjulnje...

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice nasprotujemo uporabi in zlorabi živali v cirkuške namene. Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena (pri)sila. Tega sicer ob sami predstavi ne vidimo in se nam zdi, da vlada med dreserjem in živaljo neko prijateljstvo, ki se izkazuje z nagrajevanjem in božanjem, a žal temu ni tako. Preden se žival nauči trikov in akrobacij, ki jih vidimo ob nastopu, preteče dolga doba mučnega učenja, ki jo spremlja uporaba raznih vrst mučilnega orodja (biči, ogenj, električne palice idr.).

Ne moremo si predstavljati kakšna muka je na primer za vodne živali, ki so vajene svobode širnih vodnih prostranstev, kjer se neomejeno gibljejo in s svojim igrivim obnašanjem izražajo veselje do življenja, ko nenadoma pristanejo v ujetništvu in so izpostavljene vsakodnevnemu maltretiranju. Še človek, ki se prostovoljno odloči za nek trening in vidi v svojem početju nek motiv, velikokrat težko prenaša napore trde discipline in neprenehnega ponavljanja. Kako hudo je potemtakem šele bitju, ki mu je ena osnovnih potreb v življenju svobodno gibanje v naravnem okolju in do učenja trikov nima niti najmanjšega motiva ali veselja!

Težko je,
ko te gledajo, pa te ne vidijo zares.
Težko je,
ko te poslušajo, pa jim ne pride do ušes.

Povem ti, srce,
ni lepo, ko zrejo v te,
pa te vidijo ne.

Žalostno je,
ko te otipavajo,
pa te ne zaznajo ..

In te pustijo samega nekje,
kakor da bi bilo to vse,
da te pregledajo in izpustijo,
da te raziščejo in ujezijo.

Povem ti, srce,
to še ni vse,
neumno je, ko ti govorijo,
pa svoj svet zaprt pustijo.

Astronavti z Mednarodne vesoljske postaje ISS, ki so se nedavno tega vrnili iz vesolja, so opozorili Zemljane, naj pazijo na svoj planet, ker se zaradi onesnaženja atmosfere nekateri deli našega planeta iz vesolja sploh ne vidijo več. "Iz vesolja se vse vidi jasneje.

Žalostno je gledati, kaj se dogaja na Zemlji. Gosti oblaki dima prekrivajo naravne oaze in jih onesnažujejo," je povedal ruski kozmonavt Saližan Šaripov, ki se je v ponedeljek skupaj z ameriškim astronavtom Leroyem Chiaom in Italijanom Robertom Vittorijem z ISS vrnil na Zemljo. Po Šaripovih besedah človek šele v vesolju dojame, kako krhka je naša Zemlja.

www.dnevnik.si

Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega otroka ali drugega. Potem smo razočarani, ker so naši otroci premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to starost. Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst.

Zato je potrebno sprejeti to realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Alfred Souza pravi. »Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo … pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, neki posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje".

Ta način zaznavanja stvari nam pomaga razumeti, da ne obstaja sredstvo, da smo srečni, ampak je sreča sredstvo. Posledično moramo okušati vsak trenutek našega življenja in okušajmo ga še bolj, če ga lahko delimo z nam drago osebo, z osebo zelo drago za preživljanje skupaj dragocenih trenutkov življenja. In spomnimo se, da čas ne čaka nikogar. Zato prenehajmo čakati, da bomo končali šolo, da se bomo vrnili v šolo, da bomo shujšali 5 kg, da se bomo zredili za 5 kg, da bomo imeli otroke, da jih bomo videli, ko bodo odšli od doma. Prenehajmo čakati, da bomo začeli delati, da bomo šli v pokoj, da se bomo poroči, ločili. Prenehajmo čakati petek zvečer, nedeljsko jutro, poletje, jesen ali zimo, da bomo imeli nov avto ali novo hišo. Prenehajmo čakati, da bomo zapustili to življenje, da se bomo ponovno rodili in se odločimo, da ni boljšega trenutka, da bi bili srečni kot je ta trenutek. Sreča in radosti življenja niso cilji, temveč eno potovanje. Misel za danes: delajmo, kot da ne potrebujemo denarja; imejmo radi, brez misli na to, da bomo lahko trpeli; plešimo, kot da nas nihče ne gleda.

Prakristjani v Univerzalnem življenju so prepričani, da izhod iz katastrofe z živili vodi edino preko miroljubnega poljedelstva

Vaško poljedelstvo se je v zadnjih 50-ih letih spremenilo v nasilno agrarno industrijo. Ni nasilna samo do milijard govedi, svinj in kokoši, ki jih redi v barbarskih pogojih v hlevih za masovno živinorejo in jih muči na neskončnih transportih živali in kolje ob oglušujočih krikih prestrašenih žrtev; nasilna je tudi do narave in pokrajine, ki jo maltretira z več kot 3 milijarde tonami umetnih gnojil in 31.000 tonami herbicidov letno. Njive so izlužene; monokulture so uničile lepoto pokrajine; oblaki amoniaka od poplave gnojnice, ki se je zlivala na polja, so se spremenili v kisli dež. Kot nasprotno gibanje je nastalo »ekološko poljedelstvo«, ki hoče živali rediti »njihovi vrsti primerno«, poljščine pa vzgajati »ekološko«. Vendar kmetija še velja za "ekološko", četudi uporablja do 20% ali celo do 30% kemijska sredstva. Zato se danes tudi "ekološko poljedelstvo" srečuje s podobnimi nepremostljivimi ekološkimi problemi vseh vrst prav tako kot konvencionalno, čeprav seveda v manjši meri.

KVALITETA HRANE NAS SILI, DA RAZMIŠLJAMO O NJENEM POREKLU IN NAČINU PROIZVODNJE
Leta in leta se je potrošnikom sistematsko tajilo, in to ne samo v industrijskih državah, da so izpostavljeni velikemu poskusu z rizičnimi živili, ki so obremenjena s pesticidi in strupi proti glivicam ter plesnim. Ti poskusi niso prinesli pričakovanih rezultatov, ker npr. dioxin še vedno najdejo v mesnih proizvodih, hormone v turbo teletih in BSE v mesu, pa vendar se ne razmišlja, da bi prenehali s temi poskusi. Nasprotno, smelo se gre naprej ne oziraje se na možne posledice. Kaj je mišljeno, ko slišimo, da so živila podvržena industrijskim poskusom, t.i. »postopkom plemenitenja«? Da bi jajca za zajtrk bila prave rumene barve, kokošim v hrano primešajo primerno barvo - kot jo ima rumenjak. Rožnata barva lososa je proizvod kemikov v živilstvu. Testeninam dodajo sredstva za penjenje, da bi se špageti hitreje skuhali. Vonj breskve v jogurtu je narejen iz glivic, plesni in bakterij. Pogosto odpadki postanejo osnovna surovina za industrijsko hrano. Tako imenovana beljakovinska pogača, ki ostane pri predelavi piščančjega mesa, se obdela z natronsko raztopino in pristane v konzervah džuveča kot hranilna sestavina. Posebna specialiteta je koktejl z morskimi sadeži, v katerega se vmeša odpadke ribolova, aromatizira in stisne v oblike škampov ali lignjev. Torej niso samo jasli za rejo živali postale »kante za smeti družbe blagostanja«, zdaj so to tudi že sklede za človeško hrano.

Janez je bil eden izmed najbližjih Jezusovih prijateljev. Veliko je pripovedoval o njem. In mnogo ljudi je sledilo Jezusovemu zgledu. To ni bilo všeč voditeljem. Zato so Janeza poslali na oddaljeni otok, da ni mogel nikomur več govoriti o Jezusu. Nekega popoldneva pa je Jenez za seboj zaslišal glas. Janez se je obrnil. V sijočem blesku je zagledal Jezusa.
"Ne boj se" je rekel Jezus.
"Zapiši si vse kar boš sedaj videl"

Tedaj je Janez zagledal odprta nebeška vrata. Videl je božji prestol, okrog pa se je narisala mavrica. Dan in noč so krilata bitja ponavljala: "Svet, svet, svet je Gospod Bog, vladar vesolja, ki je, ki bo in ki pride."

Janez je videl, kaj se bo zgodilo. Videl je, kako so hudiča in njegove pomagače vrgli v ognjeno jezero. Videl je novo nebo, novo zemljo, ter novo božje mesto.
Močan glas je dejal:" Božje ljudstvo bo odslej živelo z Bogom."
Božja slava jim bo dala luč.
Ne bo več smrti, joka in bolečine.
Božje ljudstvo bo živelo z Njim za večno."
Jezus je še dejal:"Kmalu pridem."
Janez pa je dejal:" DA, JEZUS, PRIDI."

To zgodbo sem prebrala v Svetem pismu,
ter razmišljala o nauku te zgodbe.

Maribor bo v ponedeljek, 2. maja, eno od dvajsetih evropskih mest, kjer bodo letos potekale prireditve "Euromayday". Udeleženci dogodka bodo javnost z različnimi akcijami in kulturnimi prireditvami skušali opozoriti na nove vrste izkoriščanja delavcev in ostalih ogroženih socialnih skupin. Tako imenovana "prekernost" je danes v Evropi najbolj razširjen delovni in življenjski pogoj. Prizadeva vsakogar, vsak dan, v vseh vidikih življenja: izbrana ali prisilna je prekernost splošen pogoj, ki ga po besedah organizatorjev projekta vse bolj izkuša večina ljudi.

Štajerska prestolnica bo za razliko od ostalih mest, ki bodo svoje prireditve izpeljala že 1. maja, to storila v ponedeljek, saj je tudi 2. maj v Sloveniji dela prost dan, česar pa marsikateri delodajalci, zlasti v velikih trgovskih centrih, ne upoštevajo. Program Euromaydaya se bo začel ob 12. uri na Trgu svobode, kjer bodo nastopile afro plesalke, bobnarji skupine Džambaši in žonglerji. Parada se bo pozneje prestavila pred največji mariborski trgovski center, kjer bodo zahtevali njegovo zaprtje zaradi kršitve delavskih pravic, saj je 2. maj v Sloveniji praznik. Popoldne bodo koncerti potekali še na Grajskem in Glavnem trgu. Prireditev se bo sklenila s koncertom in videoprojekcijami v mariborski Pekarni.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 6: SVOBODA DUŠE jan 05

Nekaj tednov smo bili daleč od vas, saj smo se osredotočali na spremembe na Zemlji. Ne žalujte za žrtvami katastrofe v Aziji - pripravljene so bile na prehod. Sebe so dale, da bi vplivale na Spremembo. Voljno so dale svojo človeškost, da bi vplivale na premik zavesti Zemlje. Za nekatere azijske dežele je prišel čas pranja in očiščenja, dosti energij je bilo tako zataknjenih v starih načinih, toliko je bilo stare energije. Čas je bil za preselitev pozornosti sveta na ta del Zemlje in za pomoč v njegovem prehodu. Sočutje, ki se je zlilo tja, je bilo izjemno, pa fizične in finančne energije, tudi duhovne in nebeške energije; začela se je nova gradnja, ne bo več tako kot je bilo.
Korupcija je odplaknjena, tema je šla, stare in zataknjene energije so očiščene.
Ne bodite žalostni, primerno je bilo. Častite vse, ki so pomagali spremeniti zavest človeštva.

Tole pa pravimo tebi... Vzemi nekaj zataknjenega iz svojega življenja, iz svojega bitja, nekaj, kar je neuravnoteženo ali skorumpirano, nekaj tvojega, kar rabi zdravljenje in ponovno ravnotežje v novem prostoru. V ta naš skupen prostor prinesi nekaj, kar te sicer drži nazaj in teži, lahko nekaj, kar je v telesu in se ne zdravi. Lahko strah, ki ga dolgo nosiš s seboj... Daj to svojo stvar v današnjo energijo varnega prostora in to sprejmi, ljubi, karkoli že izbiraš opustiti; dalo ti bo novo ravnotežje in omogočilo razvoj tvoje energije. Blagoslovi ta prostor, ki ti bo pomagal dati novo svobodo. To ti bo pomagalo ustvariti novo svobodo. Drug drugemu bosta pomagala - ti in to, karkoli že rabi biti ozdravljeno v tebi.
Naj pride na dan iz tvojih strahov ven, samo dovoli, da pride ven. Ne skrbi za negativne energije, ven prinesi. To je lahko zdravljenje, ki ga potrebuješ, lahko depresija ali strah, ki te občasno zamrzne. Če je žalost..., naj se pozdravi v svobodo v tem prostoru zdravljenja.