Hiša eksperimentov je danes na Kongresnem trgu v Ljubljani v okviru letošnjega leta fizike predstavila nov - mobilni - projekt, ki so ga financirali z evropskimi sredstvi. V mestne avtobuse v nekaj slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Piran, Novo Mesto in Murska Sobota) so pritrdili poljudne fizikalne resnice z vprašanjem pri vhodu ter odgovorom pri izhodu iz avtobusa, so sporočili iz Hiše eksperimentov.

Projekt so v Hiši eksperimentov zastavili z željo vzpodbuditi v ljudeh željo po znanju in po učenju. Kot pojasnjujejo, želijo soustvarjati na znanju temelječo družbo, družbo radovednih, takih, ki jih ni sram vprašati in tudi ne sram priznati, da še česa ne vedo.

Kot pojasnjujejo, so v zbirko "avtobusnih" vprašanj zbrali taka, ki si jih je že marsikdo zastavil, pa morda še ni našel odgovora nanje, skušali pa so podati kratke, jedrnate in razumljive odgovore. Ob tem dodajajo, da bodo potniki presodili, ali jim je uspelo. Zbirka vprašanj in odgovorov ter daljše razlage pa so radovednežem na voljo na njihovih spletnih straneh www.h-e.si.

ŽENSKI ORGAZEM

Tao modrost, ki izvira iz tisočletnega opazovanja naravnega delovanja in odziva, pravi, da obstaja devet nivojev ženskega orgazma. Vsak posamezen nivo ustreza telesnemu sistemu organov in ima svoje očitne znake. V večini primerov se ti nivoji medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Sposobnost ženske, da doživi orgazem, je tako odvisna od prispevka energije iz notranjih organov, čutil, kostnega mozga, možganov in krvi. Ženska, ki ima na razpolago dovolj energije, si lahko privošči neomejeno prehajanje skozi orgazemske stopnje. Na drugi strani pa bo žensko telo, ki komaj zbere energijo za preživetje, s to energijo varčevalo. Dokler se vitalni deli telesa ne obnovijo in povrnejo v energetsko ravnovesje, dotlej si telo ne bo moglo privoščiti orgazma.

Devet nivojev ženskega orgazma

Nivo 1 – Pljuča: Ženska vzdihuje, težko diha in izloča obilo sline.

Nivo 2 – Srce: Medtem, ko se ženska poljublja, izteguje jezik proti moškemu. Vrh jezika, glede na teorijo o petih elementih, ustreza srcu. Zato se pri efektu izražanja srčne energije, ženska se s svojim srcem povezuje z moškim preko iztezanja jezika.

Nivo 3 – Vranica, trebušna slinavka in želodec: Ko njene mišice postanejo aktivirane, lačno grabi in tesno objema moškega.

Sporočilo kanalizirano
15. aprila 2005

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Zaznati občutke iz prihodnosti~

Pred malo več kot letom dni, me je Skupina prosila, da zasejem seme. Podali so kanaliziranje z naslovom »Hoja vzvratno skozi čas«. Nisem popolnoma razumel nekaterih konceptov, ki so jih razlagali, ampak so rekli, da je v redu, da sem samo izpostavil in posejal semena za kasnejšo žetev. Čeprav mislim, da bo tega prišlo še več, kaže, da je prva žetev pred nami.

Veliki GRUPINI objemi

Steve Rother
Govornik Grupe

Piše: Majda Ortan

4.
Zbudilo jo je ptičje petje. Odprla je oči. Njena postelja so bile borove iglice, mehko in skrbno zložene v zavetje. Okoli nje je bilo polno podobnih postelj. Kamrico so razsvetljevali svetlobni žarki, ki so silili skozi vhod. Pretegnila je svoje žuželčje telo in šest črnih nožic. Počasi se je namenila proti vhodu, odločena, da razišče svoj novi dom. Pred vrati jo je ustavila mravlja. »Pozdravljena med nami, Sanja! Star bel konj te je sinoči pustil pri nas in nam zaupal tvojo zgodbo. Veseli smo te,« jo je prijazno pozdravila. »Tako?« je presenečeno odvrnila Sanja. »In kaj bom počela z vami, kaj naj se naučim od mravelj?« je vprašala Sanja. »Odgovor je skrit v dnevu. Dan ti ga bo razkril,« je odvrnila stara mravlja. Sanji je delovala materinsko, preprosto in prijazno. »Kličejo me Jasna. Moja naloga je, da skrbim za urejenost našega doma. Pravzaprav za ta del mravljišča, kjer so spalnice. Razkazala ti bom, kar je prav, da vidiš. Mravljišče je veliko, prav lahko bi se izgubila in zašla v kak drugi trakt,« je prijazno dodala.

Sanja je pomislila, da je v svojem priljubljenem gozdu pogosto opazovala velika mravljišča. Tega, da bi kdaj v njem živela kot mravlja, si ni predstavljala. To naj bo torej začetek njene nove poti, vhod v njeno pravljico? Nejeverno je skomignila z glavo. Jasna jo je opazovala in jo vodila po kamricah. Sanji se je zdelo, da temu ne bo nikdar konca. Tu so bile kašče za hrano, kuhinje, spalnice, orožarne, velike sobane za shajališča mravelj, zaprte sobice, kjer so bila odložena izlegla mravlja jajčeca, učilnice, polne mravljih mladičev, ki so jih poučevale mravlje učiteljice in nešteti hodniki, polni mravelj delavk, ki so odhajale ali se vračale. Pomislila je, da ji Jasna razkazuje odlično urejeno mesto in postajala je vse bolj navdušena. »Modri te želi videti,« je rekla Jasna. »On nam vlada in nas vodi.« Obstali sta pred zastraženo dvorano.

Srce mora dostikrat
nositi težje breme
kakor hrbet.

V prostorih državnega sveta je danes potekala civilna tribuna o problematiki drog v Sloveniji, ki sta jo državni svet in urad za droge pripravila z namenom, da bi na njej soočili različna mnenja in poglede na reševanje enega večjih problemov pri nas. Kljub obsežni zakonodajni ureditvi, tako pri nas kot na mednarodni ravni, je namreč razširjenost drog vse večja, je uvodoma ugotavljal predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki je za 7. junij napovedal drugi del tribune z zaključki. Zbrana mnenja, predloge in zahteve pa bodo naslovili tudi na odgovorne osebe.

Kje iskati vzroke za razširjenost drog, zlasti med mladimi? Po mnenju Petra Kvaternika s Teološke fakultete gre odgovore iskati v razmerah v posamezniku in družbi, zaradi katerih človek išče izhod iz krize. Ob begu iz vsakdanjih težav ljudje v omamljanju iščejo tudi užitek, pri mladih pa se temu pridruži še velika radovednost in iskanje novih občutkov v sebi. Kot je menil Kvaternik, bi zato morali zastaviti sile tam, kjer je izvor problema, tj. v vrednotenju in spoštovanju človeške osebe. Ključna se mu tako zdi vzgoja, in sicer v najširšem smislu - za ljubezen do življenja, samoobvladovanje, moralno odločanje in odgovorno življenje.

O tem, kako razmišljaš, pogosto upravlja tvoje razpoloženje, ki pa je zelo varljivo. Ko si slabe volje se ti zdi življenje slabše kot je, če pa si dobre volje lahko tudi največjo kritiko sprejmeš s smehom.

Slabo razpoloženje ni dober čas za analizo svojega življenja. Zato se, ko si slabe volje, poskusi spomniti, da je to stanje duha, ki bo minilo. Če je problem stvaren, bo počakal tudi na boljši trenutek.

www.tportal.hr

Piše: Franc Rozman

Mislimo, da se je vesolje zgodilo,
ker se je nekaj moralo zgoditi.

Filozofi se čudijo genialnosti in dovršenosti vesolja.

Teisti občudujejo veličino stvarnika.

Uvod

Vsebina knjižice sovpada s tematiko, ki je izšla v knjižici Fizika in metafizika. Nekatere misli so iz omenjene knjižici le prenesene, bolj obrobne misli umaknjene, večina pričujoče knjižice pa pomeni nova ali bolj poglobljena spoznanja o snovnem vesolju.
Knjižica govori o snovi in energiji, predvsem iz fizikalnega vidika.
Knjižica ne vsebuje razmišljanj o biologiji, duhovnosti, teologiji itd.
Knjižica opisuje snovne pojave, to je tiste pojave, ki so nam najlažje zaznavni, merljivi in razumljivi. Posledično se pojavi vprašanje, zakaj naslov knjižice 'Latentno vesolje' ? Latentnost je namreč prikritost oziroma skritost.
Na žalost tudi snovi in energije ne vidimo celovito v vseh snovnih razsežnostih in lastnostih. Snov in energijo vidimo omejeno v mnogih primerih, na primer pri velikih hitrostih celo popačeno.
Snov in energija vesolja se nam kaže podobno kot ledena gora. Vidimo le vrh ledene gore, večji del ledene gore se skriva pod vodo.
Če hočemo razumeti snovno vesolje, moramo razumeti tako vidne in merljive snovne pojave, kot našim zaznavam in meritvam bolj prikrite in s tem težje zaznavne snovne pojave in zakonitosti.
Namen te knjižici je celovita osvetlitev snovnega dela vesolja, ki ga želim opazovati v luči fizikalnih zakonitosti. Opazovati želim tako zaznavne pojave kot tudi teže zaznavne pojave, do katerih včasih lahko pridemo le s posrednimi meritvami in kognitivno znanostjo.

Avtor

Največja radost za človeka, ki razmišlja, je radost nad raziskanim in tiha spoštljivost do neraziskanega.

Johann Wokfgang von Goethe

Pragovedo najde dom na miroljubnem posestvu!

To je Chasry, mali teliček, ki gotovo ne bi več živel, če ne bi nekaj prijateljev živali hitro ukrepalo. Spet je bila Gabriele tista, ki je spoznala stisko malega telička in njegovih staršev in dala spodbudo za reševanje družine pragoveda. In kot vedno je bila ona tis- ta, ki se je iz oči v oči prva pogovarjala z bikom Maesejem in mu razložila, da se njemu in njegovim ne bo zgodilo nič več hudega.

Družina Maese živi danes na lepem pašniku na miroljub- nem posestvu. Chasry se podi po travi in raziskuje gozdiček, ki meji neposredno na pašnik ...
Predstavljajmo si: mrzlo je, deževno, ledeno in sneži. Ob okrožni cesti leži pašnik. Nenehno vozijo mimo večja in manjša vozila - in to dan in noč.
Na tem pašniku stoji - s povešenimi ušesi - pragovedo, bik in dve kravi, staro okrog 10 let. Žalujejo za približno petnajstimi vrstniki, ki so jih naložili na velik kamion za živino in jih odpeljali v smeri klavnice. Vidno trpijo zaradi nestalnega vremena. Seno leži v jaslih, v katere dežuje, v mali leseni lopi na drugem pašniku pa je zelo neprijetno in pravzaprav premalo prostora, da bi spravili pod streho rogovje in velika telesa.

(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Resnica je, da smo resnično vsi in vse iz istega Izvora; da smo vsi eno Življenje, ena velika Družina; da je vsak otrok, vsak, ki se rodi (ni važno, v katerem narodu ali veri), član te velike Družine, del tega vseprisotnega Življenja.

VEČNA MLADOST

V vsakogar je vsajena večna mladost. Misli radosti, misli ljubezni in misli idealov ustvarjajo in ohranjajo lepoto, imenovano mladost. Razvijajte otroško zavest. Predstavljajte si Božanskega Otroka v sebi.

Preden zaspite, si recite:

Zdaj se zavedam, da v meni obstaja večno mlado in lepo duhovno Telo Radosti.
Imam čudovit duhoven um, oči, nos, usta, kožo - Telo Božanskega Otroka, ki je sedaj popolno.

Ko se zvečer pogrezate v spanec, ponavljajte te besede in tiho meditirajte nanje. Ob jutranjem prebujanju si recite:

Dobro, ljubljen-i/-a _________________ (imenujte se z imenom), v tebi je Božanski Alkimist.

Naučite se smejati na otroški sladek način. Nasmeh iz duše je duhovna sprostitev. Resnični nasmeh je stvar resnične lepote, umetniško delo Notranjega Nesmrtnega Vladarja. Recite si:
Mislim prijazne misli za ves svet. Naj je ves svet srečen in blagoslovljen.

Skrivinčena okna od joka in stoka
hiše ob gredicah zelenih imajo,
so prikrajšana, objokana usta otroka,
zidana v stenah, votlih oči za ograjo.

So ceste, ki mimo po prstih odhajajo,
se v daljavo odmikajo, bežijo v noč,
so žile okamenele, kot drevesa usihajo,
umrejo, ko v rasti izgube svojo moč.

Od odgorelih ur svečni skipek ostane.
Molk čakanja. Kot z jadrom brez vetra
ubežnik pluje, se z mesta ne gane,
izdihne kot življenje bilo bi iz etra.

...o0o...

Z razstavo Zemlja, pogled z neba v Jakopičevem drevoredu v parku Tivoli se je danes ljubljanskemu občinstvu predstavil francoski fotograf Yann Arthus-Bertrand. Razstavo so odprli drevi ob 20. uri. Njen namen je z umetniškimi fotografijami, ki prikazujejo lepote Zemlje, opozoriti na probleme okolja, ki zadevajo človeštvo, in hkrati promovirati trajnostni razvoj kot najustreznejši način soočanja s temi problemi, so sporočili z Inštituta za ekologijo, ki razstavo organizira.

Zgodbo spreminjajočega se planeta Zemlja bo v Tivoliju pripovedovalo 120 fotografij velikega formata (120 x 180 cm). Fotografije pripovedujejo o svetu prenaseljenosti, zmanjševanja biotske raznovrstnosti, onesnaženih pokrajin in oceanov, spremenjenih klimatskih pogojev in pomanjkanja vode, ki je obenem svet neizmerne lepote in čudežev.

Leta 1935 je Djwhal Khul človeštvu dal Veliko Invokacijo skozi Alice Bailey in Lucis Trust. Veliki invokaciji je posvečen poseben dan. To je polna luna v Dvojčkih, ki se imenuje Praznik Človeštva. Ta dan imenujemo tudi Dan Velike invokacije.

Na ta dan učenci in posvečenci s pomočjo Velike invokacije zgradijo močno magnetno auro, ki prikliče odgovor. Impresija tistega Božanskega načrta, namenjenega določenemu letu, se z duhovnih nivojev spusti navzdol in obsije združeni um služiteljev sveta.

Iz točke Luči v umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj svetloba oblije Zemljo.

Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.

Piše: Marja Turniški

ŽAR SOK - OKUS, KI SE ZAČUTI IN TE PRESENETI

100% NARAVNO

Ko se sprehajamo med policami v trgovinah, z željo, da izberemo res tisto, kar je zdravo, se nehote znajdemo v dilemi - kako zaupati nalepki, ki tako prepričljivo govori o tem, da je pridelano naravno (eko ali bio).

Razne akcije za zdravo življenje nas opogumljajo, da je blagovna znamka zanesljivost, ki ji lahko zaupamo. Verjetno nam ni potrebno govoriti o tem, da smo lahko večkrat priča različnih dognanj, ki nam dokazujejo ravno nasprotno in da ni vse v oznaki. Vsekakor nam primanjkuje tisti klin, ki bi nam lahko zatrjevanje in dokazovanje nasprotnega ne samo pojasnil ampak takšen pojav tudi preprečil. Veliko priložnosti za stike s proizvajalci seveda nimamo, včasih pa se nam sreča nasmehne tudi v to smer.

Matica d.o.o. iz Pesnice pri Mariboru je podjetje, usmerjeno v dejavnost za proizvodnjo 100% sadnih sokov blagovne znamke Žar Sok (sončni žarek med sokovi!). Direktor Franc Račel (univ. dipl. inž.) se na tem področju že precej časa zelo trudi, kar je nedvomno njegov 100% doprinos, ki ga lahko okusimo že samo v enem kozarcu polnovrednega soka. Brez vsake šale- tako je dober in tako krepilno osvežilen, kot prvi sončni žarek, ki ti polepša dan. 100% sadni sokovi s pristnim okusom borovnice, maline, višnje so sokovi, ki jih je potrebno iskati. Brez vsakega pretiravanja. Resnično so naravni, s tako pristnim okusom, ki se more začutiti, zato ti resnico o svojem izvoru takoj položi na jezik sok kar sam. Vsaka čast tako "prebrisanim" sokovom! Ostalih informacij preprosto ne potrebuješ, ker veš, da je "stvar prava". V Intersparu sem ga sicer iskala med raznovrstnimi sadnimi pijačami ali kaj že, hočem povedati, da ga ni bilo čisto lahko najti, pri Mercatorju (najboljšem sosedu!) pa ga sploh nisem našla. Nikjer. Res škoda, a tako je! Ko sem se sprehodila po Maximarketu, E.Leclercu, Planetu Tuš ter obmejnih trgovinah Kompas Shop ter mariborskih Terme Shop nisem imela problemov. Žar Sok je na policah!

Bogovi radosti

Kot dodatek k že opisanim božanstvom, nam slovanska mitologija ponuja dva zelo zanimiva in slikovita bogova, katerima bi lahko nadeli ime bogova radosti - veselja. Imenovala sta se Jarilo in Kupala.

Jarilo
Samo ime - v prepisih ga najdemo tudi pod imenom Erilo, bi lahko izviralo iz grške mitologije in sicer kot nadomestek boga Erosa. V primeru, da bi takšna obrazložitev bila sprejemljiva ali preprečljiva, bi to izredno poenostavilo mitološko raziskovanje, saj je Jarilo predstavljal boga telesne ljubezni. Vseeno najverjetneje ime izhaja iz pridevnika jarj, kar pomeni strasten, nekontroliran, goreč. Na drugi strani pa je beseda jarovoj uporabljana, ko se govori o žetvi žitaric spomladi, kot nasprotje besedi ozimoi, ki predstavlja tisto, kar je posejano jeseni.

Tako v imenu Jarilo lahko povežemo idejo o pomladnem prebujanju in regeneraciji ter seksualno strastjo.
Kult Jarila je bil daleč razširjen in globoko ukoreninjen pri nekaterih Slovanih, tako, da je celo v 18. stoletju pravoslavni patriarh Voronezh moral določiti stroga merila in sankcije zoper tiste pripadnike škofije, ki so še vedno podlegali temu verovanju. Šlo je za čaščenje malika Jarila, kateremu v čast so priredili slavje in posebne, z vero povezane igre, ki so trajale več dni.
Znane legende iz Belorusije, so nam ohranile nenavaden opis zunanjega videza boga Jarila. Bil je močan in vesele narave, jahal je belega konja in bil oblečen v bel plašč. Na glavi je nosil krono narejeno iz divljih rož. V levi roki je držal kopico pšeničnega klasja, ter bil bosih nog.

Manj se
na zunaj premikaš,
dlje od znotraj
svojega diha,
prihajaš k sebi
in prideš.

stojči Stojan Svet

Danes je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil mednarodni dan biotske raznovrsnosti v spomin na začetek veljavnosti Konvencije o biološki raznovrsnosti po 30. ratifikaciji leta 1993, v Sloveniji pa ga obeležujemo od leta 1996.

Letošnji mednarodni dan biotske raznovrstnosti je posvečen temi Zagotoviti življenje v spreminjajočem se svetu. Svet se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Rast prebivalstva in nenehno večanje porabe pomenita velik pritisk na biotsko raznovrstnost.

Letošnja tema nas zato opozarja, da poleg tega, da nam narava omogoča fizične pogoje za življenje, nam prav biotska raznovrstnost pomaga pri premagovanju in omilitvi pritiskov, ki jih v naravo prinašajo vse te spremembe, so sporočili z ministrstva za okolje.

V okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti je v letošnjem letu izšla tudi študija z naslovom Pregled ekosistemov na prehodu tisočletja, ki je lahko eno od izhodišč, kako zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti in vzpostaviti uravnotežen odnos med rabo biotske pestrosti in dobrobitjo človeka.

Vzreja lipicancev v kobilarni Lipica letos praznuje 425 let. To častitljivo obletnico so letos prvič proslavili tudi na Bledu, kjer je Združenje rejcev lipicanca Slovenije pod okriljem vlade pripravilo prireditev Dan lipicanca, na kateri so se predstavili lipicanci iz jahalne šole iz Lipice in tudi iz drugih držav. Temu je sledila še svečana povorka jahačev okrog Blejskega jezera. Ob tej priložnosti je kot slavnostni govornik zbrane gledalce nagovoril minister za javno upravo Gregor Virant.

Lipicanci so plemenita rasa konj, ki slovijo po svoji inteligenci, gracioznem koraku in dolgoživosti. Čeprav so se kasneje razširili po vsem svetu, je njihov izvor prav Lipica, ki je zato kulturni spomenik evropskega in svetovnega pomena, je poudaril Virant in dodal, da Lipica pomembno prispeva tudi h krepitvi slovenske narodne identitete.

Lipica se mora uveljaviti kot kulturni in turistični prostor, zato je vlada sprejela sklepe za pospešen razvoj Lipice v obe omenjeni smeri, je dejal minister. Med drugim bo vlada po njegovih besedah storila vse, kar je v njeni moči, da bi Slovenija pridobila nazaj izvorne rodovne knjige, ki so bile odnešene iz Lipice. Poleg tega pa bo za razvoj Lipice nujno tudi sodelovanje javnega in zasebnega partnerstva, je dodal minister.

Zgodba pripoveduje, da je nekoč sedel na pločniku neki slepi mož, ki je k nogam postavil klobuk in poleg leseno tablo, na kateri je bilo s kredo napisano:

>Prosim, pomagajte mi, slep sem.<

Neki ustvarjalni publicist je šel mimo, se ustavil in gledal tisto malenkost drobiža, ki je bila v klobuku. Ne da bi prosil za dovoljenje, je vzel leseno tablico in na drugo stran napisal novo sporočilo. Tablo je postavil k nogam ubožca ter odšel.

Popoldne je šel publicist znova mimo moža, ki je prosil milo?

Videl je, da je bil sedaj njegov klobuk poln bankovcev in drobiža. Slepemu možu je bila njegova hoja znana, zato ga je vprašal, če je on tisti,ki je napisal nov napis in predvsem, kaj je napisal.

Nikoli si nisem preveč želel pisati kakšnih reklamnih člankov za koga. Morda bo to prvi, a z dobrim namenom. Ob vseh svojih obveznostih, ko že počasi zmanjkuje časa, sem vseeno odločil, da obiščem kundalini jogo z zvočno kopeljo z gongi v Vita centru v Naklu pri Kranju mojstra Don Conreauxa ter Mojce Malek. Pomanjkanje časa za vse njegove prireditve in ostale stvari, je bil glavni vzrok, da sem se odločil, da obiščem to zadevo v petek 13.5.2005. Bil je še eden. Poleg vsega me je zanimalo, kaj delajo v tem Vita centru v Naklem, saj sem že od prej vedel, da čez Naklo poteka Marijina zmajeva črta.

Ko sem prišel v center, ki leži ob desni strani ceste, ki pelje od Kranja v Naklo, sem bil prijetno presenečen. Energije zemlje so pele ob veliki skali iz zelenkastega eklogita ali serpentina. Od lastnika sem kasneje izvedel, da je šel to veliko skalo iskat na Pohorje. Zraven pa pripeljal še en kup ostalih, ki jih je razmestil po kmetiji. Lastnik je povedal, da nekateri čutijo energijo te skale, sam pa tega ne čuti. Verjetno je le naključno postavil to skalco na tisto mesto, saj je čutiti zelo močne zemeljske energije, ki jih skala še ojačuje. Lahko se uležete na skalo in jo objamete, lahko se samo usedete na klop poleg in učinek bo enak. Poleg tega se tu okoli Vita Centra pride do sečišča dveh pomožnih zmajevih črt na Marijini črti, tako da so energije še močnejše. (Ob pisanju tega članka sem se spomnil in spomini so zaplavali daleč nazaj v otroštvo, da ko sem bil še otrok sva bila z očetom nekajkrat v Naklem. Običajno sem ga čakal pred ali v avtomobilu in vedno sem se dobro počutil. Bilo mi je znano in s soncem obsijano.)Toliko reklame za Vita center.

Tiranija časa
Pismo dragim evropskim prijateljem!
Dandanes ni lahko biti Američan (oz. prebivalec ZDA). Seveda obstajajo ljudje, ki nam zavidajo velike hiše, gromozanske avtomobile in obilno porabo. Še vedno imamo največji bruto družbeni proizvod. To je dobra novica (če lahko požrešnost označimo kot dobro novico). In sedaj slaba novica. Vpleteni smo v nepopularno vojno, ki so nam jo prodali skozi laži in zavajanje. Oviti smo v strah pred novimi terorističnimi napadi in za to žrtvujemo lastne svoboščine. Krvavimo v Iraku in službena mesta se selijo v Kitajsko in Indijo. Naši voditelji niti nočejo podpisati Kijotskega sporazuma o klimatskih spremembah.

Izgubili smo spoštovanje do sovražnikov in zaveznikov tudi. Imamo največjo razliko med bogatimi in revnimi med vsemi industrijskimi državami, najnižjo življensko dobo in najslabše zdravje (čeprav plačujemo daleč največ na prebivalca za zdravstvo kot katera koli druga država), najvišjo stopnjo kriminala in ljudi v zaporu, in še in še bi lahko našteval.
Ampak omeniti moram še eno stvar: prebivalci ZDA smo deloholiki industrijskega sveta. V povprečju delamo na leto 350 ur več kot vi Evropejci. To je 9 polnih delovnih tednov na leto, vsako leto.

Na deževni planoti neodžejanih duš
puščoba starosti izteguje vratove
in roke suhljadi iz trupa zemlje štrle.
V votlem dnu bobneče in ječaje
med pokanjem vej se listje grmadi,
v vrtačah in breznih ležijo kupi suhljadi.
Gora poje in veter žvižga v daljavi.

Med sesedanjem uglaslih snopov rasti
zamirajo skoz divjino človeški koraki,
starožitni demon skrit strmi človeku v oči,
v zoženih zrkljih ima skrite pasti.

Bučijo gore, spopada se bes, skale vali,
obstane na grudih nemirno kamenje tu doli.
Ob drhtenju listja, zlomljene veje in razklano drevo
s priprtim pogledom bedi in starca motri.
Med štrcilji, ob agoniji mravlje se starec ustavi,
oblečen v belo obleko med oblaki peloda
s palico v roki zamahne in reče:
"Jaro žitišče sem varoval tu doli!"