|  Ali imajo moje misli svojo barvo,
so popotnik skoz mene,
so svetli potok sonca, ki ima svojo pot?
Ali imajo moje misli svoj namen,
ko se zlijejo skoz poželenje oči
in se spuščajo v temnozelene krošnje dreves,
v negibne odseve voda,
pljuskanje valov ob morsko obalo
in ko noro preletavajo vrtince rek,
pobeljene gorske grebene
ali ko skoz razpoke zidu
prodirajo v prostor in se v njem
naselijo kot negibnost končnega?
Poznam misli, ki razgrinjajo boleč občutek
in misli, ki mi naredijo vesel obraz.
Ves moj spomin je ena sama misel,
ena velika razkošna luč veselja je v meni,
ki odtiskuje v mojem umu in srcu
svojo govorico, pojme in podobe.
Čisto svobodo srca nosijo misli v sebi,
so nekakšna vznemirljiva ljubezen,
ki se me dotika, ko si izbere svoj hip.
Razprostrte so po dolgih peščinah
in sonce jih zlati, ko jih odloži vame.
...o0o...
|
NE ZAMUDITE
Misli
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 12. junij 2005 @ 10:38 CEST
misli imajo svojo barvo, tako, kakršno jim damo sami,
misli imajo svoj namen, če jim ga mi dodamo.
Ko smo mi gospodarji svojih misli, lahko vplivamo na naše razpoloženje, lahko negativne misli, ki želijo vdreti v našo zavest napodimo in damo prostor pozitivnim, lepim, ljubečim.
Lahko naredimo nek filter, ki prečisti vse preden doseže naše dražljaje, lahko izbiramo med lepimi in slabimi. Z njimi lahko delamo kar želimo, le če smo mi njihov gospodar in ne one naš.
Misli so odsev srca, ki se lahko boji in sramuje, ne zaupa in modruje,
lahko pa so ljubeče in zaupljive, nežne in krepke v svoji naravnosti in lahkotnosti.
lp Melita
Misli
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 14. junij 2005 @ 07:33 CEST
tako kot barve v sončevi luči razpro cvetove in darujejo svojo skrivnost pogledu, tako so misli, ki utonejo same vase ali pa spregovore in darujejo svojo skrivnost našemu ušesu in očem. Včasih ne vedo kaj storiti same s seboj. Ozirajo se po ljudeh in motrijo komu lahko zaupajo in mu razkrijejo svoja čustva in iskrenost in pred kom je boljše, da se skrijejo in ostanejo zamolčane . Misli si ogledujejo svoj obraz v spokojnem morju ali ogledalu in vedno se sprašujejo kaj so storile prav in kaj napak. Pravilnost ali zmotnost naših misli so lahko izkušnje, ki imajo obraz bistrega potoka ali globokega vodnjaka, sinjega dne ali temačnega viharja. Misli lahko molče z vetrom prepotujejo širno morje in lahko pustijo vtisnjena znamenja v srcih ljudi, ko spregovore. Skratka misli so urejanje vprašanj našega življenja. Negujmo jih, da bodo domovale v nas pozitivne misli, misli ljubezni, iskrenosti in strpnosti in da bodo razodevale stalnost naših čutov. Imejmo torej lepe in ljubeče misli, ki sta naš ata in mama in nas spremljejo vse do konca življenja. Najbolj dragocene so zamolčane misli, ki imajo privzdignjena krila v našem srcu in so udejanjena v naših dobrih delih.
Lep pozdrav
Tatjana