Piše: Christian Sailer

Kritika prakristjanov na hrup okrog papeža in svarilo pred cerkveno netolerantnostjo

Na enem svojih nedeljskih srečanj so Prakristjani v Univerzalnem življenju zavzeli stališče do vatikansko-rimskih dogodkov: Pompozne prireditve ob smrti papeža Janeza Pavla II. in ustoličenje Benedikta XVI. so označili kot ,,kultni zunanji blišč", ki z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega. Istočasno so ob ustoličenju predstojnika inkvizicije Josepha Ratzingerja v papeža posvarili pred vrnitvijo v novo cerkveno netolerantnost. Višek prireditve je predstavljalo razodetje Gabriele, prerokinje za današnji čas, ki ga je prejela od Božjega Duha in ga v tem dopoldnevu sporočila naprej.

Na začetku Srečanja vseh iskalcev Boga, dne 24. 4. 2005 v Würzburgu, ki so ga prenašali v mnoga zbirališča prakristjanskih srečanj po vsej Evropi, je nek govornik dejal: ,,Najprej bi rad razjasnil: Prakristjani cenimo svobodo vsakega posameznika kot najvišjo dobrino. To pomeni: vsakdo naj bo zveličan na svoj način in vsakdo lahko veruje, kakor želi. Vendar naj bo pošten in se ustrezno imenuje, npr. katoličan, luteran ali evangeličan. Toda prakristjani ne molčimo, če se imeni Velikega Duha, ime Boga in ime Jezusa, Kristusa, zlorabljata za cilje, ki so natančno nasprotje tega, kar smo spoznali iz Desetih božjih zapovedi in nauka Jezusa iz Nazareta kot Božjo voljo. Ob takšni zlorabi s strani Petrovega stola ne molčimo."

Takšno zlorabo vidijo današnji prakristjani med drugim v uprizorjenem pogrebnem spektaklu dozdevnega božjega namestnika na Petrovem trgu v Vatikanu.
Prakristjani so mnenja, da Cerkev brez zadrege razkazuje svoje brezmejno bogastvo, čeprav svet trpi lakoto in revščino, bedo begunstva in vojne. Opozarjajo na to, da je bil Jezus iz Nazareta preprost tesar, ki je hodil po Zemlji preprosto oblečen, medtem ko njegovi namišljeni nasledniki hodijo naokrog v škrlatu in zlatu. Po mnenju prakristjanov je uprizorila Cerkev neke vrste masovno psihozo, v kateri se je priklanjala človeškim idolom, novemu papežu, kardinalom in škofom ter pri tem izgubila izpred oči Jezusa, Kristusa.

Kot nadaljnjo zlorabo Jezusovega imena bičajo prakristjani kontinuiteto Cerkve z inkvizicijo.
Novo izvoljeni papež je še marca letošnjega leta kot kardinal pojasnjeval: ,,Predstojnik inkvizicije je zgodovinska umestitev. Nekje smo v kontinuiteti, vendar danes poskušamo, da, kar se je po takratnih metodah lahko delno kritiziralo, naredimo sedaj iz naše pravne zavesti. Vendar pa le moramo reči, da je bila inkvizicija napredek, kajti ni se smelo več obsojati, brez ,,inquisitio," to je brez preiskovanja ." Tako je pojasnjeval Ratzinger preko radia Berlin-Brandenburg. Vsakdo ve, kakšne so bile preiskave, ki jih tukaj poveličuje. To so bile najhujše mučilne metode, pri katerih so ljudje umirali, še preden so jih vrgli na grmado. Kakšen pomen ima, se sprašujejo prakristjani, da je bil izvoljen za papeža prav ta kardinal, ki je še do pred kratkim vodil Cerkveni urad za inkvizicijo. Je računati z novimi napadi Cerkve? Kot je znano, še vedno piše v nekem uradnem cerkvenem dokumentu: ,,Cerkev ima zaradi svoje božje vloge obveznost, da čuva na najbolj vesten način dobrino božje vere neokrnjeno in popolno ter da trajno in neprestano z največjo gorečnostjo bedi nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjevati in iztrebljati (!?) vse, kar je proti veri ali bi lahko kakor koli škodovalo zveličanju duš."

Za prakristjane ni naključij
Zaradi tega tudi ni slučaj, da prihaja novi papež prav iz tiste dežele, v kateri Bog že 30 let govori po preroških ustih. Na to posebej opozarja Gabriele, ki deluje med prakristjani kot Božja prerokinja in poslanka. Po njej je nastalo Razodetje, razširjeno po vsem svetu, iz katerega je človeštvo izvedelo mnogo o nastanku Zemlje in življenju na našem planetu, o povezavah med duhom in materijo, telesom in dušo, zdravjem in boleznijo. In ne nazadnje je bilo veliko tega, kar se je skozi stoletja izgubilo o življenju in nauku Nazarečana, ponovno razodeto. Uči se Notranja pot k Bogu, ki jo želijo prakristjani uresničevati v vsakdanjem življenju. Zahvaljujoč iniciativi Gabriele, nastaja v tem času korak za korakom na majhnem otočku to, kar je napovedal že Izaija: Kraljestvo miru, v katerem so združeni ljudje v medsebojni ljubezni in v ljubezni z naravo in živalmi. Na to opozarja Gabriele: ,,Simbolično bi lahko rekli: prvi korak velikega, mogočnega Duha na tej Zemlji. Ta velik, mogočen korak je dežela, ki si jo je On izbral. Je v Nemčiji."

Za prakristjane Bog ne molči, ponovno govori ljudem po preroških ustih.
Tako je znova dejal: ,,V vseh časih Sem si izbiral ljudi in jih naredil za svoj govorni instrument, za Božje preroke. Po njih sem govoril tistim ljudem, ki so odprli svoja srca Meni, Večnemu, in svoj razum uporabljajo za tehtanje in merjenje, da bi našli resnico v svojih srcih, na dnu duše. Prizadevali so si in si tudi danes prizadevajo živeti notranjo etiko in moralo, ki so jo dobivali in jo dobivajo iz Mojih zapovedi in tudi iz smernic, iz naukov, ki jih je oznanjal Moj Sin - Jezus, imenovan Kristus, ki sem Ga poslal k ljudem, da bi našli pot v svojo večno domovino."

Bog je govoril tudi ob aktualnih dogodkih v Vatikanu jasne besede.
Po svoji prerokinji je dejal: ,,V vseh časih so vlivali cerkveni uradniki, okrašeni z nazivi, razkošjem in močjo, ljudem strah in jih spretno delali odvisne od njihovega pogubnega nauka. Človek Jezus je bil mož iz ljudstva, prišel je iz ljudi in ostal med ljudmi. Izučil se je rokodelstva svojega telesnega očeta in ga tudi opravljal. Preroki, ki sem jih ves čas pošiljal na Zemljo in v svet, so bili ljudje iz ljudstva in so delovali med ljudmi kot njim enaki. Preprosto so širili Mojo besedo. Niso postavljali nobenih zahtev, veljati za boljše kot vsi drugi. Nobenega pompa, razkošja in zahtev po oblasti jim nisem dal s seboj na njihovo preroško potovanje. Cerkvene kronane glave so vzele Moje ime in ime Mojega sina v svoja usta. Spretno, z intelektualno teološko retoriko so pritegnile ljudstvo s svojim pogubnim naukom, da so ljudje verovali, da Sem za naukom cerkvenih zapeljivcev, z njihovimi tradicijami in rituali. Igra cerkvenih akterjev je ostala prikrita le tistim, ki so hoteli sami sodelovati, da bi na odru svetovnega teatra uprizarjali vlogo, ki bi jim podelila čast in ugled v Cerkvi in državi. Ljudstvo, ki se ni naučilo razmišljati, je ploskalo in jim bilo v vsem poslušno. Nisem ustanovil nobene Cerkve iz kamenja, tudi ne Moj Sin, Jezus, imenovan Kristus. Nisem poklical niti kardinalov in škofov, niti duhovnikov in župnikov, kaj šele božjega namestnika. Jaz sam Sem zastopan v vsakem človeku, v vsej Neskončnosti. Sem Oče vseh Svojih otrok, ki so v dnu duše združeni z vsemi v ljubezni in tako Jaz Sem, ki Sem - večno."