S pomočjo Mira Mihca smo na Pozitivkah dobili pravico do objavljanja potopisa Mateja Sedmaka, mladega študenta FDV, ki se je odločil za pot okoli sveta na malo drugačen način. Vsekakor izredno zanimivo branje, ki bo marsikomu zanimivo.

Matej o sebi in o svoji poti:
Sem študent mednarodnih odnosov na FDV-ju. Rad sanjam nore stvari in še raje jih uresničujem. Življenje hočem uživati do konca! Na pot sem se odpravil tudi zato, da doma pustim identiteto, ki sem jo zgradil in zagotovljeno finančno varnost… … ter grem v svet odkrivat novega sebe, resničnega sebe. Pot sem si zamislil nekako tako…

Edini načrt, ki 100% velja, je POSTOJNA - POSTOJNA, vse ostalo bo odvisno od trenutnega navdiha. Zaenkrat imam načrt, ki me vodi nekako tako:

Postojna - Koper - Perugia - Rim - Firence - Taize...
tedenski oddih v idilični francoski vasici v tišini...
...raziskovanje lepot Francije...
800 kilometrov peš po Kaminu:
Pamplona - Santiago de Compostella
...Porto - Lizbona... tam bom poskusil najti let proti Severni Ameriki.
New York (ali kamor me bo pač zaneslo) - morda malce Kanade - Ohio - Florida - New Orleans - Kuba - San Francisco - Hollywood
Štopal bom jahte po Oceaniji...
Nova Zelandija...
Avstralija ...
Indonezija... verjetno spet štop čolnov in jaht.
Iz Indonezije v Singapur...
Malezija - Tajska - Laos - Vietnam...

...ena izmed možnih poti je:
Kitajska - Macao - Hong Kong - Tajvan...
Japonska...
TRANSSIBIRSKA ŽELEZNICA
Peking - Ulaan Baatar - Moskva
Estonija - Latvija - Litva
Poljska - Nemčija - češka - Avstrija - domov!

Vendar niso pomembni kraji in ciljne destinacije. Pomembna je pot sama in moje doživljanje poti. Vsako pravo potovanje je pravzaprav potovanje v samega sebe in iskanje tistega več. Lahko bi rekli "potovanje v iskanju mane".

Torej začnimo.

1 NORA ODLOČITEV
2 PET DNI IN POL BREZ HRANE
3 KO GRE VSE NAROBE
4 ANGEL
5 POTREBUJEM POMOČ

Piše: Majda Ortan

8.
Travnik je žarel od barvitosti pisanih cvetov. Majniške ivanjščice so svoje razkošne glavice vabljivo nastavljale sončnim žarkom, čudovite, elegantne modre zvončnice so se nežno pozibavale na vitkih steblih, zlato rumenilo regratovih cvetov je stkalo žarečo preprogo, pod katero so radoživi črički goslali svoje razposajene viže. Pomlad je slavila življenje v vsej polnosti in brsteči lepoti.

Sanja je ves dan preživela na trpotčevem listu. Prepustila se je sončnim žarkom in nežnemu zibanju toplega vetra, ki je raznašal omamne dišave cvetočih lepotic. Okopala se je v jutranji rosi in se lepotičila. Njene mehke, kratke pokrovke so sramežljivo pokrile le zgornji del zadka in to mini krilo ji je odlično pristajalo. Zapeljivo oprsje je zakrival ščitast ovratnik rahlo oranžastih odtenkov. Njen vrat je kot izbran nakit krasil par zloščenih temnih lis. Kot druge kresničke je pomladni dan preživela v počitku in se veselila trenutkov, ko se bo zmračilo in bo zažarela v vsej svoji zapeljivi lepoti. Z vitkimi nožicami je nežno gladila svoje telo in se radostila svoje lepe podobe.

Pričakovala je svoj prvi večer med majniškimi kresničkami. Veliko prijateljev se je ustavilo ob njenem trpotčevem listu. Klepetali so z njo in se šalili. Radoživi metulji, vestne čebele in nekaj kresničjih samičk ji je polepšalo dan. Vsi so opazili njeno lepoto in posebno milino, ki jo je izžarevala. Sanja je uživala svojo pomlad.

(Satira)

Ko me je dan zalil
v jadra lanskih spominov
z dolgočasjem do grla
in je plima plivkala čez rob,
se spravim na plažo pod drevo smejat.

Gledala sem prgišče kamenčkov,
ki nočejo pozabiti na lansko poletje
in jih morje odnaša,
a meni živobarvne frnikule
prinašajo srečo tega poletja.

Jaz se pod točko zenita zmerno cvarim
in sonce je znorelo od smeha,
ker se je luna neke poletne noči,
ta romantična avša, prevrnila
in se zagozdila med skalne čeri.
Zvezde so ji privoščljivo zaploskale.

Upam si trditi, da med vsemi nami ne obstaja niti en sam človek, ki še v svojem življenju nebi slišal za ime legendarno slavnega pevca Michael Jacksona. Malokdo bi zares znal ne vedeti, da gre za enega resnično redkih in edinstvenih glasbenih ustvarjalcev, ki so zares znali navdušiti prav vse kontinente tega sveta. Za veliko večino vseh svetovno znanih glasbenih ustvarjalcev, je on neizbežno eden največjih kraljev popa in rocka doslej. Na tisoče in tisoče ljudi po vsem svetu, še danes v njem vidi odsev edine motivacije in veselja, ki ti ga danes lahko ponudi ta svet. Kakorkoli že, tudi v mojem srcu zaseda zelo blagodejno mesto. Zame osebno je on eden največjih glasbenih talentov, ki sem jih uspel videti do sedaj. Njegov ples je še danes tako čaroben in edinstven, da radovednost človeških oči nikakor ne more mimo.

Zelo me boli, ko danes vidim že kar veliko število ljudi, ki se že samo ob slišanju njegovega imena dobesedno refleksivno in avtomatizirano zdrzne, in to v negativnem smislu. Češ, to je pa on črnc, ki se je dal pobeliti in ima plastičen obraz. Ali pa, to je pa on pevec, ki rad seksa z otroci itd.

Kaj na rečem?

Vsa ta prepričanja in domneve so posledica Junk tabloidov, s katerimi si je marsikateri novinar prislužil kakšen tolar oz. dolar več. Zato sem se odločil, da le malo predstavim življenje tega izjemno izjemnega človeka, ki je še pred kratkim dokazal, da pri svojih 46 letih, še vedno zna prodati vse vstopnice svojih že zelo redkih nastopov.

Štirje tedni festivalskega dogajanja z mednarodno udeležbo in multikulturni repertoar tudi za najzahtevnejše okuse - predstavljamo vam FESTIVAL CARNIOLA.

Tokrat tretji po vrsti, obogaten s številnimi izkušnjami in znanji, bo v staro mestno jedro Kranja pripeljal spektakle visoke kulture. Obiskovalci se bodo tako lahko predajali kakovostnemu kulturno-umetniškem programu in hkrati občudovali kulturno dediščino našega malega mesta. Prav vsa prizorišča imajo namreč zgodovinski izvor in s tem poseben čar.

Festival prebivalcem in obiskovalcem mesta Kranj tako ponuja širok in pester program, s poudarkom na kakovosti prav vsakega dogodka. Obenem ima festival tudi izjemen pomen za oživljanje starega mestnega jedra ter lokalni kulturni razvoj in promocijo, saj na gorenjskem ni večjega in bolj kakovostnega festivala. Festival Carniola, ki pod svoje okrilje sprejme dogodke kot so opera, popularni koncerti, klasična glasba, folklora, otroški program in ulično gledališče, si vsekakor zasluži naziv mednarodni multikulturni festival.

In kakšna bo letošnja mednarodna udeležba? Pričakujemo goste iz Avstrije, Francije, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Poljske, Rusije, Mehike, Peruja in Kube. Pestra paleta različnih kulturnih vtisov bo zagotovo tudi mestu Kranj v teh štirih tednih prinesla svoj čar in številne obiskovalce z vseh koncev Slovenije.

Letošnji svetovni dan krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, bo potekal pod geslom Praznujemo darilo življenju. Rdeči križ Slovenije (RKS) in Zavod RS za transfuzijsko medicino bosta ob današnjem dnevu začela z oglaševalsko akcijo pospeševanja krvodajalstva v Sloveniji. Z akcijo želijo vzpodbuditi ljudi, da se odločijo za plemenito dejanje darovanja krvi, s čemer pokažejo tudi pripravljenost pomagati sočloveku.

Z akcijo želita RKS in zavod za transfuzijsko medicino krvodajalce motivirati na drugačen način. Kljub veliki pripravljenosti Slovencev za dajanje krvi je namreč danes pridobivanje novih krvodajalcev in motiviranje nekdanjih veliko bolj zahtevno kot pred leti.

Ker je danes tudi zaradi spremenjenih družbenih razmer solidarnosti vse manj, želijo z akcijo spodbuditi ljudi, da se odločijo za to "solidarnostno dejanje". Potrebe v vsej Evropi so namreč zaradi staranja prebivalstva vse večje, pridobivanje novih krvodajalcev pa vse težje. Za ohranjanje samozadostnosti Slovenije pri preskrbi s krvjo bo tako potrebno več prizadevanj, je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal strokovni sodelavec RKS Boštjan Novak. Ob tem je dodal, da želijo z akcijo h krvodajalstvu pritegniti tudi mlajšo generacijo.

Piše: Sanja Lončar

Žito je bilo včasih simbol rodnosti. Imelo je svoje mesto v grbih držav, setev in žetev sta bila pomembna praznika. Matematiki in astronomi so izračunavali idealne dneve, ko naj se prične setev. Kralji so prva zrna polagali v zemljo z zlatimi žlicami… In vsak kos kruha so blagoslovili predno so ga zaužili.

Danes beremo o žitu le v zvezi s cenami, ki jih bodo proizvajalci iztržili, pšenica je postala najbolj izmaličeno, kemično onesnaženo in življensko problematično živilo, uživanje kruha pa je nekaj vsakdanjega, kot tudi metanje kruha v smeti.

Kar sejemo to žanjemo.
Že desetletja se pšenico žlahtni predvsem po kriteriju prinosa. Vse, kar ne obeta visoko rodnost, je ocenjeno kot nepomembno. Štejejo le tone po hektarju. Tudi oblika žita se je podredila zahtevam industrije. Žita so postala nižja, da bi lahko nosila polne klase in da bi jih lahko obdelovali strojno.
Prav pšenica je ena izmed največjih žrtev sodobnega, konvencionalnega poljedelstva. Žita sejemo kot monokulture na ogromnih površinah. Od setve do žetve se srečujejo le s stroji in kemijo. Tudi, ko so pospravljena, se obdelave nad njo ne nehajo. Raziskave ostankov pesticidov na živilih uvrščajo pšenico, skupaj s krompirjem, med najbolj onesnažena živila, pri katerih prihaja do ostankov kemije precej nad dovoljenim.
Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so predstavljala prizor zlate lepote. Barva žitnih polj postaja vse bolj siva, brez karakterističnega leska, ki se ga še spomnijo stare generacije. To svetlobo v žitu in vrsto z njo povezanih pomembnih lastnosti dolgujemo siliciju.
V stotih letih (Od 1840 do 1940) so se vrednosti silicija v pšenici zmanjšale za 23%. To je bil šele začetek sodobnega kmetijstva. Karl-Ernst Osthaus (Biddynamis junij 2002) poroča, da se je v zadnjih 50 letih vrednost silicija zmanjšala za dodatnih 40%. Današnje rastline s tistimi izpred 50 let niso več primerljive. Tako kot silicij predstavlja osnovo čipov, ki krmilijo računalnike, tudi v našem telesu silicij opravlja vrsto pomembnih nalog, ki jih sodobna znanost šele ugotavlja.

"Tretja je ljubica mojga srca….."

Ali govorimo o Zemlji? Govori zadnja vrstica narodne pesmi o Zemlji?
Vstanem pred 6. uro zjutraj. Avto je napolnila vlaga. Posledica mraza od zunaj in mojega dihanja. Sonce se prebija skozi oblake. Dan v dolini Mariazella bo oblačen. Na prednjem sedežu sem čez noč pustil na pol odprt zemljevid. Rezultat »nemarnosti«: voda je prežrla tisto stran. Okrepčam se s sirom in se odpeljem naprej proti Mariazellu. Ko sem se vračal nazaj proti Kapfenbergu, sem opazil, da sta bila 20 metrov stran od mojega prenočišča, na hribčku, postavljena pil in znamenje. Dober znak. Torej sem nevede spal na zmajevih črtah, saj sem parkiral v popolni temi in si nisem pred tem ogledoval okolice. Pripeljem se v dolino Mariazella. Pred mano se prikaže hribček Sigmundberg z manjšo cerkvico. To je nekakšen vhod v območje Marizella. Pri manjši reki Salz, ob cesti se ustavim. Na levi strani ceste je pil z Marijinim znamenjem. Na drugi strani ceste, desni, pa je na skali postavljena spominska plošča v zahvalo Mariji. Energetsko ta kraj zelo dobro deluje. Po mojem občutku je ta kraj celo močnejši kakor sam Mariazell.

Ob pregledu zemljevida, sem kasneje doma ugotovil, kaj daje tako močno energetsko točko temu mestu. Na omenjenem mestu se sekata prečna Jurijeva in prečna Nikolajeva črta. V vasici Rasing, preko mostu na levo, se odpravim ogledat še cerkvico na Sigmundbergu. Ko se pripeljem pod cerkvico me preseneti velik družinski hotel, ki je namenjen za romarje. Tako blizu sem bil, pa nisem vedel za njega. A morda je bilo bolje, da sem prespal, kjer sem.

Pustolovsko srečanje z mogočnim veprom.
Živali hočejo biti nam, ljudem, prijatelji, ker vedo za enost

Če bi želeli zdaj nadrobno poročati o vseh srečanjih z živalmi in doživetjih z brati drevesi, sestrami cvetlicami in s štirimi elementi, bi to obsegalo nekaj knjig.
Mene je posebej zanimalo prav obnašanje divjih prašičev, ker zanje pravijo, da so skrajno nevarni.

V začetku te zime sem spet sedela na svojem zložljivem stolu v bližini steze divjih prašičev. Moja spremljevalca sta stala nekaj metrov oddaljena od mene, da bi opazovala veverico, ki se je pripravljala na zimsko spanje. Nenadoma in povsem nepričakovano je v grmovju zašumelo. Iz njega je stopil mogočen veper s štirimi velikimi čekani, dvema zgoraj in dvema spodaj. Ko me je zagledal, je zavzel držo kot bik v areni. Sklonil se je in s sprednjimi parklji grebel po tleh, podobno kot bik v areni grebe s kopiti, preden napade. Moja spremljevalca sta prepozno dojela, kaj se je dogajalo, kajti veper je bil že v moji bližini. Krožil je okoli mene s trdnim namenom, da me napade. Nenadoma me je pošteno sunil v hrbet, tako da nisem samo padla s svojega zložljivega stola, temveč sem občutila tudi njegove čekane v svojem mesu.

Zdaj sem torej ležala zvita na mrzli in mokri zemlji, v pravi podrejeni drži, ki v živalskem svetu običajno napadalcu pomeni priznanje podrejenosti premaga- nega. Govorila sem srcu svoje duše in prosila za pomoč, da bi se v tem položaju obnašala pravilno. Minilo je le nekaj trenutkov in slišala sem glas srca, ki mi je svetoval, naj zaenkrat obležim in mirno ter monotono govorim, tako, kot smo to vedno počeli, kadar so bile v naši bližini živali. Z monotonimi besedami sem nagovorila svoja spremljevalca, da naj ostaneta mirno tam, kjer stojita. Obstala sta kot pribita od strahu. Veper je stal za mano, kot bi mi hotel reči: „Na, zdaj te bom preizkusil, če si mi zares naklonjena!“

...ali vzhoda, kapljic dežja, snega ali kake druge naravne lepote. Vzemi si čas in kak trenutek uživaj v prizoru, ki se ti ponuja. Kot da nimaš bolj pametnega dela, boš pomislil. Ampak, če se samo za trenutek ustaviš in občutiš lepoto, ki te obkroža (in na katero ne moreš vplivati), boš kdaj opazil tudi kako drugo dobro stvar.

Manj časa boš preživel jezen ali v želji, da nekaj spremeniš. Ko se naučiš zastati in uživati v lepoti, se ti bo razširilo obzorje, v tvojem življenju bo manj hitenja in problemov in ko se ponovno vržeš v akcijo - boš mirnejši :)

www.tportal.hr

Če skozi svoj dih,
prav zdajle čutiš,
svoje božansko,
nebijoče srce,
potem
si,
če ga pa ne,
potem pač nisi.
Tako preprosto je to.

stojči Stojan Svet

Piše: Stojan stojči Svet

Na pobudo Stojčija Stojana Sveta smo se odločili, da bi želeli tebi, ljubiteljici in ljubitelju Pozitivk, tu v nadaljevanjih predstavili čudovito knjigo avtorja Levija z naslovom: *Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo*.
V njej boš lahko izvedel(a) vse o *manjkajočih Jezusovih letih*,
*kje vse je bil*,
*kaj vse je počel*
**in kaj vse je učil.**
*
Kako je *Leviju* uspelo napisati to čudovito knjigo?*
Mnogi ljudje se danes že zavedajo *etrskega vesoljnega zapisa* ( akasha records) v katerem je zapisana vsa zgodovina človeštva in vesolja.
Leviju je po dolgoletnih prošnjah vstopa v akašo, bilo dano videti in podoživeti celotno Jezusovo življenje, ki ga je opisal v tej čudoviti knjigi.

Ob obeležju GEOSS v Slivni nad Vačami je potekala prireditev Društva za razvoj in varovanje GEOSS ob 24. obletnici projekta. Vodja projekta GEOSS Peter Svetik je izrazil upanje, da se bo zakon o geometričnem središču Slovenije začel izvajati čim prej. Dogodka se je udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je zagotovil, da bo država še letos odkupila zemljišča in podelila koncesijo za upravljanje in obnavljanje območja GEOSS.

Projekt GEOSS, ki ga je leta 1981 zagnal Peter Svetik, je po mnenju Podobnika izjemnega domoljubnega pomena, saj ponazarja zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru ter njihov večstoletni boj za obstoj in razvoj. Državni zbor je zato oktobra 2003 sprejel zakon, v katerem država prevzema skrb za nadaljnje utrjevanje pomena geometričnega središča Slovenije.

Svetik je poudaril, da so že leta 1982 na podstavek pomnika GEOSS vklesali verze, ki so slabo desetletje pozneje postali veliko bolj znani kot besedilo slovenske državne himne. Na posebni plošči pa je bil leta 1989 vklesan napis "Živimo in gospodarimo na svoji zemlji", kar je bila prva javna razglasitev želje po suverenosti slovenske države. Ob tem je izrazil upanje, da bo nova vlada čim prej začela tudi izvajati zakon o geometričnem središču Slovenije.

Ni te!

Da bi stal ob meni.
Ni te, danes te ni!

Ni te, da bi se z menoj smejal.
Da bi me ljubkoval.

Danes te ni zame.
Ni te tu, ne daješ mi omame.

Ni te!
da bi ležal z menoj v travi.
Ni te, da vi se predal naravi.

Danes te ni tu, da bi mi bil vse.
A vedi, prijatelj moj, pogrešam te nadvse!

Po naravi človek ni krut. Postane pa tak, kadar je nesrečen - ali ko se prepusti kaki ideologiji.

Če bi bili verni ljudje vselej raje poslušali nagibe svojega srca, kot pa ubogali logiko religije, bi nam bili prihranjeni prizori krivovercev, gorečih na grmadah, vdov, ki so jih žive zažgali skupaj z moževim truplom in milijoni nedolžnih ljudi, pobitih v vojnah, ki se bijejo v imenu religije in Boga.

MORALA: Če moraš izbirati med nagibi sočutnega srca in zahtevami ideologije, brez obotavljanja zavrni ideologijo. Sočutje ne pozna ideologije.

Anthony de Mello: Ptičja pesem

Piše: Franc Rozman

Foton je delček svetlobe, po obliki pa elektromagnetno valovanje. Fotoni se praviloma združujejo v grozde fotonov.

Oblike energij so bolj ali manj predstavljive. Ena od oblike energij je na primer svetloba. Na primeru svetlobe si skušam, kolikor je to pač mogoče, čim bolj poglobiti predstavo o lastnostih energij.

Elektromagnetno valovanje.

V prejšnjem poglavju je opisan primer energije v obliki električnega naboja in pripadajočega električnega polja.

Če v mislih električni naboj na sliki 2.9 (Energija) na hitro odstranim, ne obstaja več naboj, ki bi še naprej vzdrževal električno polje okrog naboja.

Električno polje kot posledica odstranitve naboja, se začne zmanjševati.

Usihajoče električno polje ne pomeni izničenja energije. Zmanjševanje električnega polja na lokaciji poleg električnega polja ustvari magnetno polje, kot to prikazuje slika 3.1.

Ko se električno polje sesede na nič, se v soseščini ustvari magnetno polje, po količini enake energijske vrednosti.

Tudi magnetno polje trajno ne more obstajati dalj časa, zato se tudi nastalo magnetno polje začne sesedati. To sesedanje pa začne lokacijsko na tretjem mestu ustvarjati novo električno polje.

Ustvari se igra pretakanja električnega polja v magnetno in obratno v obliki potujočega elektromagnetnega valovanja, kot prikazuje slika 3.1.

Ali imajo moje misli svojo barvo,
so popotnik skoz mene,
so svetli potok sonca, ki ima svojo pot?
Ali imajo moje misli svoj namen,
ko se zlijejo skoz poželenje oči
in se spuščajo v temnozelene krošnje dreves,
v negibne odseve voda,
pljuskanje valov ob morsko obalo
in ko noro preletavajo vrtince rek,
pobeljene gorske grebene
ali ko skoz razpoke zidu
prodirajo v prostor in se v njem
naselijo kot negibnost končnega?

Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel je predstavil svoj naslednji podvig. V znamenje prijateljstva med Češko in Slovenijo bo Strel tokrat preplaval češko Vltavo. Strel je v svoji 25 let dolgi karieri preplaval že veletoke, kot so Donava (2000), Mississippi (2002), Jangcekjang (2004) in druge, poudarja pa, da je Vltava zaradi svojih številnih jezer prav tako velik zalogaj.

"Vltava ima zaradi številnih elektrarn na svoji poti veliko jezer, kjer voda skoraj ne teče. Če piha močan veter, se naredijo tudi visoki valovi, po katerih bo težko plavati. Kljub temu, da gre tukaj za 'le' 364 kilometrov, bo Vltava vseeno svojstven zalogaj, saj sem prav pred letom dni končal plavanje po Jangcekjangu in zato še nisem povsem regeneriran," je povedal Strel. V Vltavo bo skočil v Novi Peci, iz nje pa prilezel pod slovitim Karlovim mostom v Pragi.
www.dnevnik.si

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega zdravja

"Sadeži morja" sploh niso tako zdravi, kot nas o tem prepričuje ortodoksna znanost; če samo primerjam število gnilobnih bakterij: v enem gramu svinjskega mesa je "samo" 1.200.000 gnilobnih bakterij, v ene gramu ribjega mesa pa kar 120.000.000 gnilobnih bakterij, poleg tega imajo vsi "sadeži morja" izredno visoko stopnjo holesterola, celo v primerjavi z drugimi vrstami mesa, ne glede iz kakšnega vira prihaja ni naravna hrana za človeka.

Najbrž ste že opazili kdaj na dopustovanju ob morju, kako strašno neprijeten vonj imajo "sadeži morja", če jih pustimo vsaj kakšno uro na soncu, zlasti tako priljubljene školjke in ravno to se dogaja v človeškem telesu, ki je s svojo temperaturo cca 37 stopinj C čudovit lonec za vrenje, ki se izvaja v prebavnem traktu vedno, kadar jemo hrano (v tem primeru ribje meso), katera ni kompatibilna s človeško fiziologijo; ti toksini pa se preko krvi širijo do vsake celice, sluznic, tkiv, organov v telesu, povzročajo toksikozo, ki je primaren vzrok vseh bolezni. Glede ribe (sadežev morja) akademske glave (z njimi pa bluzi tudi zdolgočasena alternativna medicina) trdijo, da so ribe najbolj zdrava hrana in na naših TV hišah vidimo predvajanje reklamnega spota, kjer že davno upokojeni nekdanji zdravnik (in član Društva za srce in ožilje Slovenije) zagotavlja, da je neka vrsta ribe - tuna tako koristna za zdravje,da so ji nataknili kar znak »varovalno živilo«. Pa poglejmo prosim, kakšno vrste varovalno živilo je to: 100 g nemastnega govejega mesa vsebuje kar 68 mg holesterola in 5,1 g maščobe, 100 g »škodljive nemastne svinjine« vsebuje 9 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g konjskega mesa vsebuje 2,8 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g mesa srne vsebuje 4 g maščobe in 60 mg holesterola, mesni narezek (goveje meso in svinjina) vsebuje 30 g maščob in 60 mg holesterola in zdaj: tako »zdrave konzerve tune v olju«, da so ji celo podelili naslov »varovalno živilo« vsebuje 22 g maščob in 65 mg holesterola v količini 100 g! Vir: Kaič – Rak, A. Antonič-1990, tgsportlife.net.

Izvir, ki privre s planin,
si zlahka pot utira,
izviru, ki spe iz globin,
pot marsikaj zapira.

Ta zmagoslavno peni se,
ko vam z višav vihari,
a oni - kdo zanj meni se? -
kaj rad konča v močvari.

In dasi ista moč kipi
v obeh, ko vir rodi se,
kaj ustvari ta, ki prost živi,
kaj oni, ki utesni se?

Mirza Šafi ali Sadih Ogli manj znani orientalski - zakavkaški pesnik vina, ljubezni in radostnega uživanja življenja; hkrati pa iz njegovih verzov veje razumen in trezen odnos do življenja ter zadnjih problemov našega obstoja, in veder pogled v minljivost in v neizprosno obličje smrti.

Piše: Christian Sailer

Kritika prakristjanov na hrup okrog papeža in svarilo pred cerkveno netolerantnostjo

Na enem svojih nedeljskih srečanj so Prakristjani v Univerzalnem življenju zavzeli stališče do vatikansko-rimskih dogodkov: Pompozne prireditve ob smrti papeža Janeza Pavla II. in ustoličenje Benedikta XVI. so označili kot ,,kultni zunanji blišč", ki z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega. Istočasno so ob ustoličenju predstojnika inkvizicije Josepha Ratzingerja v papeža posvarili pred vrnitvijo v novo cerkveno netolerantnost. Višek prireditve je predstavljalo razodetje Gabriele, prerokinje za današnji čas, ki ga je prejela od Božjega Duha in ga v tem dopoldnevu sporočila naprej.

Na začetku Srečanja vseh iskalcev Boga, dne 24. 4. 2005 v Würzburgu, ki so ga prenašali v mnoga zbirališča prakristjanskih srečanj po vsej Evropi, je nek govornik dejal: ,,Najprej bi rad razjasnil: Prakristjani cenimo svobodo vsakega posameznika kot najvišjo dobrino. To pomeni: vsakdo naj bo zveličan na svoj način in vsakdo lahko veruje, kakor želi. Vendar naj bo pošten in se ustrezno imenuje, npr. katoličan, luteran ali evangeličan. Toda prakristjani ne molčimo, če se imeni Velikega Duha, ime Boga in ime Jezusa, Kristusa, zlorabljata za cilje, ki so natančno nasprotje tega, kar smo spoznali iz Desetih božjih zapovedi in nauka Jezusa iz Nazareta kot Božjo voljo. Ob takšni zlorabi s strani Petrovega stola ne molčimo."

Glej sonce podnevi,
glej luno ponoči.
Dan v dnevu je noč,
noč v dnevu je dan.

Tema in svetloba se igrata,
le odtenek en drugega sta,
in smrt-življenje valovi,
da zdaj tako je, drugič pa tako.

In mi ne vemo, kaj je kaj,
pametni norci vse ločujemo,
iz ritma smo naša bitja potegnili,
kakor da bi vsi radi zgnili.