V poletni vročini se razgretemu telesu prileže hladna prha. Toda znanstveniki so ugotovili, da naj bi bilo tuširanje nevarno za zdravje. Količina mangana v vodi iz vodovoda, četudi le v sledovih, bi bila lahko dovolj za trajno poškodbo možganov pri ljudeh, ki se tuširajo vsak dan, predvsem pri tistih, ki živijo v ZDA.

John Spangler z medicinskega oddelka univerze Wake Forest v Severni Karolini je bil na čelu ekipe znanstvenikov, ki je opravila raziskavo, katere izsledki so pokazali, da je lahko vdihavanje vodne pare, ki vsebuje manganove soli, na daljši rok nevarno. "Z vdihavanjem se mangan veliko bolj učinkovito vnese v možgane, kot bi se s hrano in pijačo. Živčni končiči, ki sodelujejo pri zaznavanju vonja, so pot toksinov do možganov," so zapisali v študiji. Nenehno povečan vnos mangana v telo vodi do motenj v učenju in koordinaciji ter do sprememb v vedenju in izzovejo drhtenje, podobno tistemu pri parkinsonovi bolezni.


Četudi so količino mangana, ki se dodaja v javni vodovod, strogo nadzorovali, ni do nedavna nihče niti pomislil na omenjeno nevarnost. Učinek je odvisen od ravni mangana v vodi iz vodovoda. V ZDA je dovoljena količina 0,5 miligrama na liter, Evropska unija pa je leta 1998 odredila desetkrat manjšo dovoljeno količino. Največ mangana so izmerili v nenadzorovanih izvirih in zasebnih vodovodih. "Če bodo naše ugotovitve potrdili, bo imelo to velik vpliv na Ameriko in ves svet. Skoraj devet milijonov ljudi v ZDA je izpostavljenih odmerkom mangana, za katere je naša raziskava dokazala, da so strupeni," je bil zaskrbljen Spangler. Ekipa je opravila poskuse na živalih, pri čemer so pokazali, kolikšno količino vpije telo, če se človek vsak dan tušira po deset minut. Deset let prhanja z vodo, ki vsebuje tolikšno koncentracijo mangana, kolikor jo dovoljuje ameriška vlada, povzroči pri otrocih nalaganje trikrat večje količine mangana od tiste, ki se je zbrala v možganih podgan iz raziskave. Odrasli z dolgo zgodovino prhanja pa so izpostavljeni dvakrat večji količini mangana od tiste, ki naj bi bila še varna. Najbolj rizične skupine so otroci, nosečnice, starejši in bolniki z boleznimi jeter. "Oblasti bi morale ponovno razmisliti o količini mangana v vodi, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu," je dodal strokovnjak.
www.dnevnik.si