SSKJ pravi, da je zamera trajnejši negativen odklonilen odnos do koga, zaradi njegovega neprimernega žaljivega ravnanja.

Poglejva najprej od kje izvira neprimerno žaljivo ravnanje nekoga?

Seveda iz njegovega egoizma,
koristoljubja v svojem polnem razkošju.

In kaj je tisto, kar je v tebi, ali pa meni zaradi žaljivega ravnanja prizadeto?

Spet tvoj ali moj egoizem v svojem polnem razkošju.

Ne pozabiva da se podobne energije privlačijo.

Niti žaljenje, niti užaljenost nista pozitivni energiji,
ampak negativni.

Sam Bog ve, zakaj ljudje tako ljubijo negativne energije žaljenja,
ampak tvoje žaljenje ti nedvomno zapira vrata tvojega srca,
zapira ti vrata v vibracijo tvojega svetega duha.

Piše: Danica Vrhovec

Zunaj je bil čudovit dan. Prijetno, toplo sonce je žarelo skozi okno, z nežno hladno sapo vetra, ki mi je prigovarjala naj se zbudim. Prekotalila sem se na drugo stran postelje, poljubila moža, ki je še vedno spal in to sobotno jutro izgledal spočit in srečen.

Ko sem skočila iz postelje, se je tudi on zbudil in vprašala sem ga, če želi z menoj na sprehod. Odklonil je in priznala sem si, da tudi jaz nisem pripravljena za hojo. Tako sem se raje odločila, da odidem na vrt in se poslužim meditacije, medtem ko me obdaja zelena lepota velikih hrastovih dreves in vlažna orošena trava pod menoj. Energija se je začela pretakati, polnila je vse dele mojega telesa in me s sončnimi žarki osvetljevala ter mi dovajala svež zrak iz rastlin in cvetja okrog mene.

Odšla sem nazaj v hišo, da pripravim zajtrk. Odločila sem se, da bom potem dokončala delo, ki sem ga včeraj zvečer pustila nedokončanega na pisalni mizi. Vedela sem, da bom potrebovala veliko energije, da zaženem svojo ustvarjalnost. Odrezala sem nekaj svežih kosov ananasa in jih poskusila. Bili so čudoviti, tako sladki in sočni. Popoln začetek dneva! Narezane koščke sadja sem položila v skledo in jih odnesla v posteljo, da jih podelim z mojim najdražjim. Bila sem resnično hvaležna, da si lahko privoščiva takšen jutranji zajtrk.

Po celotni Sloveniji odpirajo domači in tuji trgovci velikanske veleblagovnice, v katerih dobiš vse, od žeblja do avtomobila, skratka kar si tvoj razum lahko zamisli. Ponudba glede na kupno moč slovenskega potrošnika je gotovo predimenzionirana. Z vsemi mogočimi reklamami, ki jih dobivamo v nabiralnike, spodbujajo nakup in porabo ter obljubljajo srečo v raju novih porabniških dobrin. Odveč je govoriti, da je veleblagovnic v Sloveniji preveč in da druga napram drugi tekmujejo katera bo pridobila več potrošnikov. Za konkurenčnost in nižanje cen je to dobro, vendar resnične pasti so drugje.

V ozadju tega mogočnega vzvoda napredka, ki je le podaljšek znanosti in tehnike, se grozeče izkazuje antiinteligenca ali protipamet človeškega duha. Ne samo zato, ker se s proizvodnjo škoduje ekologiji, da se z izpušnimi plini, dimom, umetnimi gnojili, z raznimi herbicidi zastruplja ozračje, vodo in hrano, temveč tudi zato, ker je ta napredek zapeljiv, varljiv in zato, ker smo šli predaleč v zanemarjanju kvalitete življenja. Zanemarjamo njegove bitne plati z golim količinskim stopnjevanjem porabništva, ki ga ne moremo v nedogled stopnjevati. Ta skrajnost je človeku odvzela sposobnosti za kvalitativnost mišljenja, vzela mu je smisel za vrednostno lestvico, ker mu je odvzela etični čut. Znašli smo se pred skrajno obliko neetičnega mišljenja, ki jo žene porabniška miselnost v suženjstvo porabniških razvad.

Piše: Bern Jurečič
Iz nove Karme (www.karmaplus.net)

V tem mesecu praznuje…
LEV (od 23.7. do 22.8.)

Med vsemi znamenji Zodiaka predstavlja Lev poosebljenje resničnega JAZ, zato so ljudje, rojeni v Levu, usmerjeni predvsem k sebi in smatrajo, da se svet vrti prvenstveno okoli njih. Ne moremo jih najti na osamljenih mestih, saj potrebujejo ljudi, ki (po možnosti glasno) potrjujejo njihovo vrednost in slavo. Kljub izraženi egocentričnosti in zanimanju le za tisto, kar se tiče le njih samih, so Levi plemeniti in velikodušni, radi imajo razkošje in zaradi tega često podležejo nečemu, kar je lepo samo na prvi pogled.

Tipičnega Leva zato spoznamo že po njegovem odnosu do okolice. Ob prihodu v lokal ne bo švignil s pogledom po kotičkih, kam bi se lahko umaknil: ustavil se bo sredi prostora, se samozavestno in pomenljivo ozrl okoli ter morda kaj glasno komentiral. Popolnoma samo po sebi umevno mu je, da se bodo pogledi usmerili nanj. Tega se tudi zaveda in zato smatra življenje za gledališče, kjer igra glavno vlogo seveda on sam. Ko sede za mizo, se ugodno počuti le na čelu ali najvidnejšem mestu združbe, kar pomeni, da je s sabo dovolj zadovoljen. Lev se namreč, če s svojim lastnim izgledom ni zadovoljen, v javnosti najraje sploh ne pokaže.
Njegov izgled mora biti torej predvsem bleščeč. Zaradi tega Lev ne pozna cenenih oblačil, ampak gre pri njegovi izbiri vedno za prave znamke, rad se oblači v žive in ognjevite barve, veliko pa daje tudi na okrasje. (Ne smemo pozabiti na zlato: Lev je simbolično povezan tako z močjo kot s Soncem, oboje našteto pa ponazarja prav zlato.)

Si sejala radovednost
a je zraslo le trpljenje.
Tiho, milo a boleče
je prinašalo ti vednost.

Črne ptice prihrumele,
te obdale in grozile,
so ti seme vso požrle,
žalost v tebi naselile.

A na pomlad lastovice
so pregnale črne ptice,
so prinesle novo seme,
radovednost in veselje.

V parku Zvezda se bo že v dopoldanskem času, uradno pa ob 20.30 uri pričel festival Sanje, ki ga že več let zapored organizira istoimenska založba. Festival se ponaša z nekonvencionalnim in nekomercialnim kulturnim programom, pri katerem ob literaturi in gledališču prednjači glasba. Na odprtju festivala, ki ga bo povezoval Boštjan Napotnik - Napo, bo nastopil teater Torpedo s predstavo Življenje profesorjev. Obiskovalci festivala bodo lahko "sanjali" do 31. avgusta.

Festival Sanje, ki bo potekal vse dni v tednu, razen nedelj in ponedeljkov, bo med drugim gostil Janija Kovačiča, Petra Andreja, Tolovaja Mataja, Fake Orkestra, Uršulo Ramoveš, Fante z Jazbecove grape, Bogdano Herman, Čompe, Aleša Hadalina in Zlatka Kavčiča.

Pozabite na vse, kar ste slišali o raznih dietah in telovadbi; edini način za izgubo kilogramov in ohranitev forme je, da se en dan postite, drugi dan pa obilno pogostite, kot so to delali naši predniki - lovci in nabiralci plodov. To odkritje, ki bi lahko vneslo revolucijo v način prehranjevanja in diet, je rezultat raziskav Marka Mattsona, strokovnjaka za prehrano z Nacionalnega inštituta za staranje v ameriškem Baltimoreu.

Mattson je s poskusi na laboratorijskih podganah prišel do ugotovitve, da so se živali, ki so se en dan postile, drugi dan pa jedle, kolikor so želele, uspele izogniti sladkorni bolezni. Živali so bile zdrave, izgubile so tudi težo, ker so jedle do 30 odstotkov manj kot živali, ki so se običajno hranile. Pokusi na ljudeh pa so pokazali, da režim enodnevnega posta, po katerem sledi "banket", še zdaleč ni tako težak, kot se je težko držati diete in "večno stradati".
www.dnevnik.si

Mnogim ljudem je jasno, da je človek sestavljen iz telesa (osebnosti), duše (psihe) in duha. Pa vendar, kljub temu ljudje tako zlahka zamenjujemo med enimin drugim. Osebnost zlahka zamenjamo za dušo in tudi dušo za duha. Iz tega sledi, da tudi v večini ne znamo razlikovati med psihizmi (psihičnimi močmi - v indijski filozofiji imenovanimi siddhiji) in duhovnostjo (darovi Duha in karizmami). Tako rado se zgodi, da ljudje kak psihizem poimenjujejo karizma, čeprav z duhom in duhovno zrelostjo to v resnici nima prav nobene povezave.

Psihične moči, kot so jasnovidnost, jasnoslišnost, telekineza, hipnoza, prekognicija... se udejanjajo prek simpatičnega živčevja, kar pomeni, da to izvira iz našega živalskega telesa in nas v tem prekaša večina kitov in morskih psov, posebno pa še vrste hobotnic. Vse te zaznave namreč pritekajo skozi razum in še vedno ostajajo pripete na svet dvojnosti, medtem ko gre pa resnično pri darovih Duha za svet enosti (prek cerebro - spinalnega sistema).

Zaradi na različen način sproženih ali pridobljenih (pridelanih) psihičnih moči ,se osebnost marsikdaj domišljavo napihne,zato duhovni razvoj takšnega posameznika zastane. Kljub temu pa to ljudi privlači in psihiki (razni 'jasnovidci', bioenergetiki, 'duhovni učitelji'...) tudi pri nas, kot po svetu to spretno izrabljajo za izboljšanje svojega osebnostega (čast, slava, cenjenost...)ali materialnega (denar, oblast) statusa, ki jim ga omogočajo nič hudega sluteči sledilci, podporniki in častilci. S tem tudi njih zadržujejo v ne-napredku in jih na nek način naredijo odvisne od sebe, ali pa samo izžamejo za kakšen tolar.

Kot je opisano v prejšnjem poglavju, na fotone deluje sila gravitacije. Eddigton je leta 1919 izmeril, da foton, ki leti mimo Sonca, spremeni smer svoje poti, zaradi gravitacijske privlačnosti Sonca.

Foton mora torej s silo na neki poti premagovati gravitacijsko polje, kadar želi pobegniti iz nekega nebesnega telesa. Pojav je še posebej opazen v primeru črnih lukenj, ko foton praviloma velike gravitacije, z energijo, ki jo premore, ne more premagati.

Ko foton premaguje gravitacijsko polje, izgublja del lastne energije. Na foton deluje zaviralna sila na njegovi poti.

Vpliv energijskih izgub na grozd fotonov

Tega siromašenja energije na nivoju fotonov z meritvami praviloma ne zaznamo. Meritve kažejo vedno enake energije fotonov izbranih frekvenc.

Pojav velike energijske stabilnosti fotonov si lahko razlagam na osnovi izmenjave energije med fotoni, kot je opisano v poglavju Foton, ter sprotnemu prilagajanju števila fotonov aktualni energiji fotonskega grozda.

Ob energijskih izgubah se zmanjšuje število fotonov znotraj grozda zato, da fotoni lahko ohranjajo optimalno energijo.

Piše: Avrigo

Vetrovni gong kamp.
Ob mojem finančnem stanju se kampa gonganja sprva nisem mislil udeležiti, saj je cena prišla skoraj na dvajset tisočakov. A tik pred zdajci, 3 dni pred kampom, je kot po naključju in v pravem času prišla na moj račun preplačana dohodnina iz prejšnjega leta. Znesek povrnitve je odtehtal ceno gonganja. Na kamp sem se odpravil v soboto ob 7. zjutraj čez Roglo. Ta del moje poti sem si ogledoval že pred leti. Takrat sem bolj iskal eno stvar. Mogoče tudi kamnine, ki jih je na Pohorju na pretek.

Pred začetkom kampa sem si zaželel ogledati nekaj stvari na moji poti. Čez hotel Planja poteka Nikolajeva črta in ta črta kar deluje. Čez Jurgeca, Jurijeva zmajeva črta, vendar se nisem imel časa tam ustavljati. Ustavim se še pri partizanski bolnišnici Košuta. Tik pred zdajci jo opazim, ko zapeljem že mimo ovinka, kjer stoji bolnišnica. Zagledal sem postavljene megalitke. Vrnem se nazaj peš in si jo ogledam. Ostali so samo še tlorisi. Čez partizansko bolnišnico, ki so jo postavili leta 1944, gre Marijina zemeljska črta. Da ne bodo rekli, da niso vedeli, kaj delajo. Sicer je ta kraj tik ob cesti. A z zelo dobro lokacijo, ker poleg teče tudi manjši potok, tako, da so imeli pri roki vedno vodo.

Ogledujem si zelenje naokrog. Pred leti, ko sem šel tukaj mimo, je bila narava povsem ogolela in razdrapana zaradi zimskega žleba. Oguljeni vrhovi dreves so žalostno strmeli proti modremu nebu. Sedaj pa seje drevje že dobro obraslo. Dan pred odhodom sem včrtal zmajeve črte na zemljevid. Ko sem vrisal črte, sem še poprej opazil, zakaj je cerkev Janeza Krstnika na Janževskem Vrhu postaja tako močan zdravilni energetski center. Moj prijatelj je pred leti tam peljal očeta, ki je imel raka. Obisk cerkve je za nekaj časa pomagal, a stadij raka je bil že v takšni fazi, da je bilo vendar že prepozno. Čez cerkev sv. Janeza Krstnika teče nebeška Mihaelova črta. Poleg tega je v sami cerkvi center, kjer se sekata še dve pomožni zmajevi črti. Torej stoji cerkev na položaju kjer se stikajo tri zmajeve črte. Na mojo nesrečo je bila cerkev ob mojem obisku zaprta. Le kaj se bojijo, da tako zaklepajo te cerkve,da bo kaj izginilo. Kar je Božjega ne more izginiti. Tisti pleh pa če izgine ali pa ne.

O, Bog,
daj mi milost za današnji dan,
ne za vse življenje,
ne za prihodnji teden in
ne za jutri,
le za današnji dan.

Usmerjaj moje misli in jih blagoslovi,
usmerjaj moje delo in ga blagoslovi.
Usmerjaj to, kar rečem,
in tudi to blagoslovi.
Usmerjaj in blagoslovi vse,
kar mislim in govorim in počnem.
Tako da bom ta dan,
le ta dan imela dar milosti,
ki prihaja od tvoje prisotnosti....

Marjorie Holmes

Piše: Miran Zupančič

Poskusi o duša, dobiti absolutno znanje o stvareh, ki ti bo pomagalo, da boš spoznala njihovo življenjsko obliko in njihovo bistvo. Zanikaj njihove posebnosti in njihovo različnost. Kajti resnično življenje in njegovo bistvo je preprosto in večno in ničesar ni, kar bi bilo med dušo in njim.
Hermes Trismegistos, Opominjanje duše.

Vsak človek pride enkrat do točke ko se vpraša, zakaj je svet tak kot je? Zakaj počnejo ljudje tako, kot to počnejo? Zakaj sem jaz tak, kot sem? Zakaj obstaja trpljenje, bolečina? Zakaj obstaja nepravičnost? Kaj je ljubezen?Kje je harmonija?
Vsa ta vprašanja so stara kot človeštvo. Človek, ki usmeri svoj pogled k zvezdam, je stvarstvo že od nekdaj spraševal, kako in zakaj. Vsi tisti, ki pridejo do konca individualizacije, niso več zadovoljni z dokončnim pravilom. Kdor ima vse, občuti verjetno glodajoč nemir. In razumel bo Buddove besede: "Tudi če bi bil svet tako lep, kot ga opisujejo pesniki ali slikajo slikarji, človek ne bi našel miru."

Vsekakor se z Buddho lahko povsem strinjamo. Človeška duša se slej ali prej vsega zasiti. Odgovor na tovrstna vprašanja niti ni zapleten, a niti ne vsestranski. In tudi ni, kot je bilo velikokrat nepravilno sprejeto, stvar razuma..Saj delovanje razuma je vedno vezano na prostor in čas. In vse, kar sploh ostane po smrti telesa so misli in časovna izrazna oblika teh misli. Toda obe izgineta, ko ne prejemata več pozornosti. Naše misli še lahko delujejo, vendar umrljive niso. Vse ideje, vsi nazori, okusi, težnje, občutki in prekrije tema. Če gledamo na to pravilno, je to v resnici pravi blagoslov.Čeprav so lahko mnoge fantazijske dejavnosti možganov ob svojem času zelo zanimive, vendar večnosti ne dodajo ničesar.

POGLAVJE 10

Elihujeve učne ure. Religija Brahme. Abramovo življenje. Judovske svete knjige. Perzijska religija.
1 Elihu poučuje, rekoč: "V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu častilo Boga, Enega, ki so ga imenovali Brahm.
2 Imelo je pravične zakone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili pota modrosti.
3 Toda javili so se duhovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po svoji miselnosti. Ubožnim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti. Tako so se Brahmani pokvarili.
4 Toda v teminah časa je nekaj velikih duhovnih mojstrov ostalo trdnih. Ljubili so Brahmovo ime. Bili so velika luč za svet.
5 Obvarovali so modrost svojega svetega Brahma nedotaknjeno in lahko jo berete v njihovih svetih knjigah.
6 V deželi Kaldeja so poznali Brahma. Pobožni brahman z imenom Terah je živel v pokrajini Ur. Njegov sin je bil tako predan brahmanski veri, da se je imenoval A-Brahm. In on je bil izbran, da bo oče hebrejske rase.
7 Terah je vzel ženo, sinove, svoje črede in vse imetje ter se napotil v Haran na zahod. Tam je umrl.
8 Abram je nato s čredami in vsem sorodstvom potoval še dalje proti zahodu.
9 Ko pa je dosegel Morahove hraste v deželi Kanaan, je tam postavil šotor in ostal tamkaj.
10 Ko je v deželi izbruhnila lakota, je Abram s sorodstvom in čredami prišel v Egipt ter v tej rodovitni pokrajini postavil šotore in se tu naselil.
11 Še danes vedo ljudje za tisto mesto, kjer je Abram živel - tamkaj nad nižino ga lahko vidita.
12 Vprašujeta, zakaj je Abram prišel v deželo Egipt? To je dežela, kjer je zibelka iniciacije. Vse, kar je skrivnostnega (razumu, op.prev.) je last te dežele. To je razlog, zakaj duhovni mojstri prihajajo semkaj.
13 V Zoanu se je Abram učil znanosti o zvezdah, v svetem templju tam gori pa se je učil vednosti modrih.
14 Ko si je prisvojil potrebno znanje, je spet vzel svoje sorodstvo, svoje črede in imetje ter odpotoval nazaj v Kanaan. V dolini Mamre si je postavil šotore in tam je nato živel in tudi umrl.

Vsi hrepenimo po sreči.
Sreča je tvoja osnovna naravna potreba
in ti imaš vso pravico do nje.

In ta tvoja sreča,
se ves čas skriva znotraj tebe,
dokler ne prideš v harmonijo sam(a) s seboj,
takrat pride iz globin tebe na tvojo plan.

Za notranjo harmonijo pa večina ljudi
nima časa, nima časa poglabljati se vase…

Ker večina ljudi misli,
da je poglabljanje vase
ena navadna neumnost,
zato je večina ljudi nesrečnih.

Evropejci so bili v začetku tega leta bolj zadovoljni s svojim življenjem kot lansko jesen. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava Eurobarometra, je bilo s svojim življenjem popolnoma zadovoljnih kar 80 odstotkov državljanov Evropske unije, kar je za dve odstotni točki več kot jeseni 2004. Kljub splošnemu zadovoljstvu pa so Evropejci zaskrbljeni predvsem zaradi prihodnjih gospodarskih razmer in zaposlitvenih možnosti.

Med razlogi za skrb je 50 odstotkov vprašanih navedlo brezposelnost, 27 odstotkov pa gospodarske razmere. Brezposelnost je bil glavni razlog za skrb tudi lansko jesen - tako je namreč menilo 63 odstotkov državljanov iz novih držav članic in 48 odstotkov iz EU15.

Zdravstveni sistem, rast cen, priseljevanje in pokojninski sistem sodijo šele v drugo skupino področij, glede katerih so zaskrbljeni Evropejci, je tudi pokazala Eurobarometrova raziskava, izvedena maja in junija v 25 članicah EU, pristopnicah Bolgariji in Romuniji ter kandidatkah za članstvo Hrvaški in Turčiji.

Jutranji toast s sveže stisnjenim pomarančnim sokom in posledično umivanje zob se nam zdijo tako samoumevni, da se prav neumno sliši, ko to zapišeš na papir. Voda nam omogoča preživetje, gasi našo žejo, čisti naša telesa, omogoča nam pridelovanje hrane. Mi sami in naše življenje smo z njo prepojeni po dolgem in počez. Omogočila je nastanek prve in razvoj kasnejših civilizacij, vključno z našo zahodno civilizacijo. A dandanes se zdi, da biti civiliziran ni takšen privilegij, kot smo si predstavljali. »Biti civiliziran, danes pomeni biti bolan. Materialistični koncept pozitivistične razlage sveta nam je ukradel popkovino, ki nas veže z očetom Duhom in materjo Naravo. Vzrok vseh bolezni, ki nas tarejo, tako individualnih kot družbenih, leži v ignoranci do življenja in narave. Pohlep pa je otrok ignorance.« (Križnar, 1997) Ignoranca in pohlep sta in še bosta povzročila veliko gorja in sta vzrok tudi vse večjim okoljskim problemom, med drugim tudi onesnaževanju in zmanjševanju zalog pitne vode.

Vendarle je zahodna družba zaradi gospodarskega razvoja že dosegla točko blagostanja, ki ji je omogoča določen miselni preskok. V ospredje so začela stopati vprašanja o varovanju zdravja in okolja, čeprav ekonomski, socialni in drugi interesi še vedno prevladujejo. Dolgoročno lahko podoben razvoj pričakujemo tudi v državah v razvoju. Toda, če ta ne bo hiter in se bodo ponavljale napake, ki so jih delale (in jih še delajo) danes razvite države, lahko to prinese nepredstavljive posledice. Ali si predstavljate, da bi vsak Kitajec in Indijec porabil 320 litrov vode na dan (današnja povprečna dnevna poraba Evropejca)?

Nova študija je pokazala, da kokoši ne živijo le v sedanjosti, ampak so sposobne predvideti tudi prihodnost in se samonadzorovati. Gre torej za dve značilnosti, ki so jih strokovnjaki do sedaj pripisovali le ljudem in drugim primatom.

Rezultati raziskav nakazujejo na to, da so domače kokoši vrste Gallus gallus domesticus inteligentna bitja, ki morda imajo celo svoje skrbi.

Raziskovalna skupina, ki jo je vodila Siobhan Abeyesinghe z raziskovalnega inštituta za biofiziko v Angliji so do rezultatov prišli na podlagi testov z barvnimi gumbi. Ko so kokoši kljunile v gumb, so bile za to nagrajene s hrano.

Kadar so si med kljuvanjem privoščile par sekund premora, so bile nagrajene z majhno količino hrane, kadar pa so vsaj 22 sekund v gumbe kljuvale brez premora, so bile nagrajene z veliko več hrane.

Veš, žalostna sem!
Ker se bojiš tistega malo,
kar človeku lahko bi se dalo.

Žalostna sem!
Ker si ne upaš iti do konca in še dlje,
ker se ustrašiš, greš in pobereš vse.

Žalostna sem,
ker niti poiskusiš ne.
Ker se bojiš samo sebe.

Žalostna sem,
ker imam jaz veliko več odgovornosti,
pa si jo upam prenesti.

Veliko stvari postavim na kocko,
tvegam, veliko mi uspe!
Zakaj bi tebi ne?

Bil je čas kosila, jaz pa sem se iz službe lačen vrnil domov. Ni mi ostalo veliko časa, ker so me še naprej čakali opravki, zato sem zelo na hitro pripravil ostanek pizze, ki mi je ostala od prejšnjega dne in jo na krožniku položil v mikrovalovno pečico. Skoraj sem že pritisnil na gumb za peko, ko je na vhodnih vratih pozvonilo. To mi ni bilo všeč. Bil sem lačen, mudilo se mi je, na vratih pa bi lahko bil kdorkoli. Malo sem počakal in upal, da ne bo pozvonilo vnovič, a sem kmalu spet zaslišal zvonec. Odšel sem k vratom in pogledal skozi malo odprtinico. Neznanec. Vseeno sem odklenil in odprl. Pred menoj je stal moški, kakšnih štirideset let, visok, a zguban in razcapan, neobrit, z žalostnim pogledom.

Prijazno me je pozdravil:
»Dober dan, gospod ali mladenič, saj ne vem kako naj vam rečem.«

Ocenjeval sem ga in si ob tem mislil vse mogoče. Bo podstavil nogo med vrata, stopil noter in me oropal? V mislih sem že prebiral mastni tisk na prvi strani časopisja. Morda pa je klošar, ki prosjači za denar?
»Prosim, kaj želite,« sem mu odgovoril z grenkim nasmehom. Tudi on se je žalostno nasmehnil in nadaljeval:
»Imaš mamo doma?« Tok mojih misli in vprašanj je tekel naprej. Le kaj hoče? Potem sem zagledal belo vrečo, ki jo je držal v roki. Bila je polna, a nisem ugotovil, kaj je bilo v njej. Zaključil sem, da je pač na vratih spet nek slab prodajalec in mu namenil enega tistih pogledov »zelo rad, ampak žal mi je...«.
»Ne, ni je doma.« sem odvrnil.

Piše: Joša Medved

Telo je tvoj najbližji dom, zato ga čisti in neguj,
okolje čuvaj kjer živiš, narave zakon pa spoštuj !
Oči ti barve dajo vse, njih harmonijo občuduj;
Vonjave cvetja nos ti da, ne hodi mimo kakor tuj !
Otipaj vse kar ti je všeč, ko mrtev boš ne bo te več.
Najboljši sadja je okus, zakaj strupen bi jedel gnus ?
Poslušaj ptice, sam zapoj, ne bo več prazen tvoj obstoj.

Čutila duše čustva so, kdor čustev nima ne živi;
Če strahu le si se predal in zaskrbljenost te tišči,
ne čudi se da mesta ni za to kar res te veseli.
Uglasi strune, slišal boš, kako lepo vse to zveni.
Za harmonijo je pogoj da uravnotežiš svet ves tvoj.
Če čustev ne izraziš zdaj, zaman boš čakal na svoj raj !
Če voda mirno le stoji, lahko se kmalu usmradi.

Tvoj um je računalnik le, ki zlahka bo pokvaril se,
če basal boš vzorce vanj, ki spravil jih ne boš iz sanj.
Kot ni ga dneva brez noči, tud' sreče brez trpljenja ni.
Ne trudi se da videl bi, le sonce - kot da lune ni.
Očisti um, pripravi se, za nove vtise dan na dan,
od enega stališča le, ostal na mestu boš zaspan.
Če stroj bo tebi ukazoval, lahko boš le nazadoval.

Vsaka prava duša je gostija duha,
je polica kjer odložiš srce,
je miza, ki reže kruh prijateljstva
in te pogosti s sadežem ljubezni.

Srčna kri je pretočila sporočila
in našla dušo z razprtimi krili,
prebodeno belino prosojne strani,
na katero je izcedila tvoj obraz,
kapljo za kapljo z govorico telesa,
ko je lokostrelec meril vanjo.

Kri ne sprašuje več po tebi,
duša sprašuje po miru,
veter naj te nosi v daljave. Odidi!
Tvoje vezalke so se same odvezale
od mojih vrat in znajo hoditi.
Stopnice bi se rade oddahnile
od svinčene sence,
ki je zarisala ostre robove bolečine
na bisere žeje in oguljene stene,
ki so si domišljale, da so središče sveta.

Tam ni več vrat.
Le še kamenje in prah
in bodljikav osat.
In veter,
ki pred večerom
prihaja vasovat.

Ure polzijo v omet
sesutega stropa.
Ure varljivega upa
in brez besed.
Le še šepet
listov dveh trepetlik.

Tam ni več rok dotik,
tam ni več tistih oblik
tople domačije.

Zdaj so tam
le še čudne sanje
steklenih oblakov
in sprhnelih tramov.

Zdaj več ne morem domov...

Branko Zupanc