|
Piše: Bernarda Pavko Prava
vse se rešuje samo
lahkost bivanja prinaša dolgost življenja
občutki odprejo val strastnega izraza
dovolim si novo rojstvo, ki bo mnoge potegnilo v smrt
z naslovom knjige sedim, se sprehajam in predvsem - postajam
vse staro sem že počela, zato tega ne delam več
televizijo gledajo, avto kupujejo in zmagujejo v službi
glej jih no, glej, v igri starih strasti
še opazijo ne, da jih več ni
praznina spominja na prisotnost pomanjkanja
počasi stopam dol po klancu
drugi rinejo še bolj navzgor
še več starega nabirajo v prepolno košaro strahu
sonce je v meni, lahko dežujete naprej
navajenost na cizo traja
vse se da, prav vse se da narest
zlata prihodnost je posledica srebrne
zakaj sem tu
da sanje rišem, zgodbe pišem, sebe plešem novo
in vse to podelim
novo rojstvo? ni me strah
ja, me je in šla bom skozi
grem prav zdaj
fokus, pa se boš sesula v starem
vztrajnost, pa boš shodila, kar si čakala
pogum, pa boš ljubila
nova svetloba, nič drugega
novo, drugače
seganje preko in čez prinese bivanje preko in čez
moj obraz - vaše projekcije
stari prijatelji, novi gledalci
spoznala sem se zato, da se lahko nadgradim
čutim s hrbtom, vidim s strani, slišim višave
pred mano si ti, magdalena
ko te dovolim vase, sem svoja resnica
kako naj ti pridem blizu, če si čisto drugje
samo vdihni in čuti, čuti in vdihni
odpri se, dovoli in čuti in vdihni
zavest otroka niza čudeže v ogrlico
bodimo kičasti
naj vsak naredi, kar ga veseli
potem to dobro zna
molčim odprta v enostavnosti resnice, ki je čutit kot objem
tega ti ponudim
kaj daš sebi ti lahko? slovo od starega? težko?
potenciali iluzij, kakšna gneča - sama v oceanu jasnosti
kakšna sreča
pojem si in plešem vijolin ciganski glas
čutim novo strast izraza
lepa in vesela, rekli so ji magdalena
zapeljevala je z resnico svojega vpogleda
je strast srca delila, dotaknila se jih ni
in obenem dovolila, da se jim zgodi
vsaka od možnih stranskih poti
po teh izkušnjah so napisali zgodovino
avgust se napiše eno nedeljo
ko dež mi namoči semena srca
informacije od vsepovsod, jaz jih čutim
sem gospod svojega igrišča
spremenim ga v novo knjigo
vse za vas
tako postala bom gospa, ki jo ves svet rad ima
ker je spekla dobro torto
v težkih časih lakote po lepem
čakaš, da se potenciali odločijo, kateri te ima najrajši
ta bo star, ne bo najslajši
lahko pa izbereš drug okus, lažja pot ti je na voljo
s svojo energijo prihajam pred vrata, ki se odprejo ali zaprejo
izstop iz sistema pomeni, da svoji strasti greš nasproti
dva, ki se naslanjata, se lažje opotekata
meni gre sami najbolj naravnost
ustavim se in diham
mir mi pride nasproti, vedno z jasnostjo pod roko
najboljša prijatelja dobivam
pogled v oči
ko te spustim do dna
za oba postane pravljica
žalost cedi se iz starih spominov, spusti jih, zdaj
slika v zraku te pelje v maj
rožo nariši
zdaj dovolj bo teorije, vsi na noge - akcija
to nas reši iluzije, ki tiran je vseh nas bla
jasnost kliče, strast zvoni
ja, sprememba!
življenje se zgodi
nova igra se začenja
igralci so drugi, ker si ti drugačna
ah, ja, ah, ne in pa zakaj končal bi raj se mojih iluzij?
denar ni moj vladar, ampak zabava
resnost mu vzame vse, kar vem, da lahko daje
pa tako poletje, rečeš, kaj naj z njim
na igrišču resnice pogumni stojijo, ostali bežijo
govorim ti resnico in ne, ko molčim
zato bolj molčim
življenje gre naprej - zakaj gledaš nazaj?
in zakaj gledaš okrog?
te lahko objamem, pogumno soigralko?
kapalka preteklosti tu in tam pusti spomin
da se zaveš, kako si zdaj drugačna
včasih je tako lahko ljubiti
kar pride, se pojavi zaradi izraza
kar prihajalo bo, ne da kličeš in brez napovedi
dovolila si, sprejeti pa še nisi bila pripravljena
zdaj se je pokrilo, zato bo shodilo
novo v dnevu
dan v novem
nekateri bolj glasno umrejo, da drugi spustijo umrle stvari
sloni se ne rodijo, ampak postanejo
dolgo potrpežljivi zatrobijo, ko najmanj pričakuješ
v risbah pridejo, ki sem jih že pozabila
obljubili smo sodelovanje, ki spremeni se v praznovanje
razumem, rečeš, a se obnašaš kot da ne
rodila se je brez posebnega napora po težki nosečnosti
zdaj zibam in hranim, kar mene ziba in hrani
mogočnost občutkov postane ustvarjalna sila
stvarnik rodil je svoj novi izraz
zbudim se ob Njej, ki me čaka že veke
kaj ste nori? taka draga preobleka na povrh vseh mask?
čas privije pipico toplote, maske se topijo
vosek vsebino lepi v smrdljiv oklep
tvoj je, vdihni in izdihni
diham in čakam občutke premika, zato ni nikogar, sem sama s seboj
jasnost prinese nekaj slabosti , preteklost odhaja
ne mislim, ko skozi spustim, kar sem
on pa ostane zazrt v natipkano stran
saj je vseeno, kaj piše
ljubezen do sebe so vrata v že odprtih vratih vrat
občutke odpret? ne me strašit
s hrbtom odprta in vase zazrta se z občutki igram
narišem kar pride, staro odide v igranju s strastjo
pišem, govorim si z glasom Nje
samo drugače si povem
ker čas je, da izvem, kar vem
ne veseli me
univerzum bo poskrbel za nekaj, kar me veseli
če mu to povem
če že moram ven, se sproti poravnavam
staro k staremu
v kislih prostorih preteklosti se zbirajo po tolažbo
ni faktorja zunaj mene
okolico uporabim za izgovor, ko mi tako paše
logike ni
vse se zgodi, ko dovoliš in zaupaš
prijatelji se pokažejo, čeprav jih že dolgo poznaš
same ljubeznive in mehke stvari
nič sile, nič obiranja kosti
igra je, spoznavamo
nekateri komaj skrivajo razočaranje
ne odvija se po pričakovanjih
se lahko zabavaš v opazovanju sprememb
strast plešem pa jo pride še več
veselju se odprem in še ta zraste
končno nastanem
čutim te, ko se negujem, svoje upe v zvezde kujem
daj pokaži mi, povej in popelji me naprej
nova vera se rodi
v meni ti spregovoriš in mirna sem še, ko molčiš
vem, da z mano si, preljuba, zapustila me je vsa poguba
plešem naju in žarim
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050822204251114
Domov |
|
Powered By GeekLog |