Piše: Bernarda Pavko Prava

vse se rešuje samo
lahkost bivanja prinaša dolgost življenja

občutki odprejo val strastnega izraza
dovolim si novo rojstvo, ki bo mnoge potegnilo v smrt

z naslovom knjige sedim, se sprehajam in predvsem - postajam

vse staro sem že počela, zato tega ne delam več

televizijo gledajo, avto kupujejo in zmagujejo v službi
glej jih no, glej, v igri starih strasti
še opazijo ne, da jih več ni
praznina spominja na prisotnost pomanjkanja
počasi stopam dol po klancu
drugi rinejo še bolj navzgor
še več starega nabirajo v prepolno košaro strahu

sonce je v meni, lahko dežujete naprej

navajenost na cizo traja

vse se da, prav vse se da narest
zlata prihodnost je posledica srebrne

zakaj sem tu
da sanje rišem, zgodbe pišem, sebe plešem novo
in vse to podelim

novo rojstvo? ni me strah
ja, me je in šla bom skozi
grem prav zdaj

fokus, pa se boš sesula v starem
vztrajnost, pa boš shodila, kar si čakala
pogum, pa boš ljubila

nova svetloba, nič drugega
novo, drugače

seganje preko in čez prinese bivanje preko in čez
moj obraz - vaše projekcije
stari prijatelji, novi gledalci

spoznala sem se zato, da se lahko nadgradim
čutim s hrbtom, vidim s strani, slišim višave
pred mano si ti, magdalena
ko te dovolim vase, sem svoja resnica

kako naj ti pridem blizu, če si čisto drugje
samo vdihni in čuti, čuti in vdihni
odpri se, dovoli in čuti in vdihni

zavest otroka niza čudeže v ogrlico
bodimo kičasti

naj vsak naredi, kar ga veseli
potem to dobro zna

molčim odprta v enostavnosti resnice, ki je čutit kot objem
tega ti ponudim
kaj daš sebi ti lahko? slovo od starega? težko?

potenciali iluzij, kakšna gneča - sama v oceanu jasnosti
kakšna sreča

pojem si in plešem vijolin ciganski glas
čutim novo strast izraza

lepa in vesela, rekli so ji magdalena
zapeljevala je z resnico svojega vpogleda
je strast srca delila, dotaknila se jih ni
in obenem dovolila, da se jim zgodi
vsaka od možnih stranskih poti
po teh izkušnjah so napisali zgodovino

avgust se napiše eno nedeljo
ko dež mi namoči semena srca

informacije od vsepovsod, jaz jih čutim
sem gospod svojega igrišča
spremenim ga v novo knjigo
vse za vas
tako postala bom gospa, ki jo ves svet rad ima
ker je spekla dobro torto
v težkih časih lakote po lepem

čakaš, da se potenciali odločijo, kateri te ima najrajši
ta bo star, ne bo najslajši
lahko pa izbereš drug okus, lažja pot ti je na voljo

s svojo energijo prihajam pred vrata, ki se odprejo ali zaprejo

izstop iz sistema pomeni, da svoji strasti greš nasproti

dva, ki se naslanjata, se lažje opotekata
meni gre sami najbolj naravnost

ustavim se in diham
mir mi pride nasproti, vedno z jasnostjo pod roko
najboljša prijatelja dobivam

pogled v oči
ko te spustim do dna
za oba postane pravljica

žalost cedi se iz starih spominov, spusti jih, zdaj
slika v zraku te pelje v maj
rožo nariši

zdaj dovolj bo teorije, vsi na noge - akcija
to nas reši iluzije, ki tiran je vseh nas bla
jasnost kliče, strast zvoni
ja, sprememba!
življenje se zgodi

nova igra se začenja
igralci so drugi, ker si ti drugačna

ah, ja, ah, ne in pa zakaj končal bi raj se mojih iluzij?

denar ni moj vladar, ampak zabava
resnost mu vzame vse, kar vem, da lahko daje

pa tako poletje, rečeš, kaj naj z njim
na igrišču resnice pogumni stojijo, ostali bežijo
govorim ti resnico in ne, ko molčim
zato bolj molčim

življenje gre naprej - zakaj gledaš nazaj?
in zakaj gledaš okrog?

te lahko objamem, pogumno soigralko?
kapalka preteklosti tu in tam pusti spomin
da se zaveš, kako si zdaj drugačna
včasih je tako lahko ljubiti

kar pride, se pojavi zaradi izraza
kar prihajalo bo, ne da kličeš in brez napovedi
dovolila si, sprejeti pa še nisi bila pripravljena
zdaj se je pokrilo, zato bo shodilo

novo v dnevu
dan v novem

nekateri bolj glasno umrejo, da drugi spustijo umrle stvari

sloni se ne rodijo, ampak postanejo
dolgo potrpežljivi zatrobijo, ko najmanj pričakuješ

v risbah pridejo, ki sem jih že pozabila
obljubili smo sodelovanje, ki spremeni se v praznovanje

razumem, rečeš, a se obnašaš kot da ne

rodila se je brez posebnega napora po težki nosečnosti
zdaj zibam in hranim, kar mene ziba in hrani
mogočnost občutkov postane ustvarjalna sila
stvarnik rodil je svoj novi izraz
zbudim se ob Njej, ki me čaka že veke

kaj ste nori? taka draga preobleka na povrh vseh mask?
čas privije pipico toplote, maske se topijo
vosek vsebino lepi v smrdljiv oklep
tvoj je, vdihni in izdihni

diham in čakam občutke premika, zato ni nikogar, sem sama s seboj
jasnost prinese nekaj slabosti , preteklost odhaja

ne mislim, ko skozi spustim, kar sem
on pa ostane zazrt v natipkano stran
saj je vseeno, kaj piše

ljubezen do sebe so vrata v že odprtih vratih vrat

občutke odpret? ne me strašit

s hrbtom odprta in vase zazrta se z občutki igram
narišem kar pride, staro odide v igranju s strastjo

pišem, govorim si z glasom Nje
samo drugače si povem
ker čas je, da izvem, kar vem

ne veseli me
univerzum bo poskrbel za nekaj, kar me veseli
če mu to povem

če že moram ven, se sproti poravnavam

staro k staremu
v kislih prostorih preteklosti se zbirajo po tolažbo

ni faktorja zunaj mene
okolico uporabim za izgovor, ko mi tako paše

logike ni
vse se zgodi, ko dovoliš in zaupaš

prijatelji se pokažejo, čeprav jih že dolgo poznaš

same ljubeznive in mehke stvari
nič sile, nič obiranja kosti

igra je, spoznavamo
nekateri komaj skrivajo razočaranje

ne odvija se po pričakovanjih
se lahko zabavaš v opazovanju sprememb

strast plešem pa jo pride še več
veselju se odprem in še ta zraste
končno nastanem

čutim te, ko se negujem, svoje upe v zvezde kujem
daj pokaži mi, povej in popelji me naprej
nova vera se rodi
v meni ti spregovoriš in mirna sem še, ko molčiš
vem, da z mano si, preljuba, zapustila me je vsa poguba
plešem naju in žarim