Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050822204251114

Čajnica MaMag 3.del četrtek, 8. september 2005 @ 06:15 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Bernarda Pavko Prava vse se rešuje samo lahkost bivanja prinaša dolgost življenja občutki odprejo val strastnega izraza dovolim si novo rojstvo, ki bo mnoge potegnilo v smrt z naslovom knjige sedim, se sprehajam in predvsem - postajam vse staro sem že počela, zato tega ne delam več televizijo gledajo, avto kupujejo in zmagujejo v službi glej jih no, glej, v igri starih strasti še opazijo ne, da jih več ni praznina spominja na prisotnost pomanjkanja počasi stopam dol po klancu drugi rinejo še bolj navzgor še več starega nabirajo v prepolno košaro strahu sonce je v meni, lahko dežujete naprej navajenost na cizo traja vse se da, prav vse se da narest zlata prihodnost je posledica srebrne zakaj sem tu da sanje rišem, zgodbe pišem, sebe plešem novo in vse to podelim novo rojstvo? ni me strah ja, me je in šla bom skozi grem prav zdaj fokus, pa se boš sesula v starem vztrajnost, pa boš shodila, kar si čakala pogum, pa boš ljubila nova svetloba, nič drugega novo, drugače seganje preko in čez prinese bivanje preko in čez moj obraz - vaše projekcije stari prijatelji, novi gledalci spoznala sem se zato, da se lahko nadgradim čutim s hrbtom, vidim s strani, slišim višave pred mano si ti, magdalena ko te dovolim vase, sem svoja resnica kako naj ti pridem blizu, če si čisto drugje samo vdihni in čuti, čuti in vdihni odpri se, dovoli in čuti in vdihni zavest otroka niza čudeže v ogrlico bodimo kičasti naj vsak naredi, kar ga veseli potem to dobro zna molčim odprta v enostavnosti resnice, ki je čutit kot objem tega ti ponudim kaj daš sebi ti lahko? slovo od starega? težko? potenciali iluzij, kakšna gneča - sama v oceanu jasnosti kakšna sreča pojem si in plešem vijolin ciganski glas čutim novo strast izraza lepa in vesela, rekli so ji magdalena zapeljevala je z resnico svojega vpogleda je strast srca delila, dotaknila se jih ni in obenem dovolila, da se jim zgodi vsaka od možnih stranskih poti po teh izkušnjah so napisali zgodovino avgust se napiše eno nedeljo ko dež mi namoči semena srca informacije od vsepovsod, jaz jih čutim sem gospod svojega igrišča spremenim ga v novo knjigo vse za vas tako postala bom gospa, ki jo ves svet rad ima ker je spekla dobro torto v težkih časih lakote po lepem čakaš, da se potenciali odločijo, kateri te ima najrajši ta bo star, ne bo najslajši lahko pa izbereš drug okus, lažja pot ti je na voljo s svojo energijo prihajam pred vrata, ki se odprejo ali zaprejo izstop iz sistema pomeni, da svoji strasti greš nasproti dva, ki se naslanjata, se lažje opotekata meni gre sami najbolj naravnost ustavim se in diham mir mi pride nasproti, vedno z jasnostjo pod roko najboljša prijatelja dobivam pogled v oči ko te spustim do dna za oba postane pravljica žalost cedi se iz starih spominov, spusti jih, zdaj slika v zraku te pelje v maj rožo nariši zdaj dovolj bo teorije, vsi na noge - akcija to nas reši iluzije, ki tiran je vseh nas bla jasnost kliče, strast zvoni ja, sprememba! življenje se zgodi nova igra se začenja igralci so drugi, ker si ti drugačna ah, ja, ah, ne in pa zakaj končal bi raj se mojih iluzij? denar ni moj vladar, ampak zabava resnost mu vzame vse, kar vem, da lahko daje pa tako poletje, rečeš, kaj naj z njim na igrišču resnice pogumni stojijo, ostali bežijo govorim ti resnico in ne, ko molčim zato bolj molčim življenje gre naprej - zakaj gledaš nazaj? in zakaj gledaš okrog? te lahko objamem, pogumno soigralko? kapalka preteklosti tu in tam pusti spomin da se zaveš, kako si zdaj drugačna včasih je tako lahko ljubiti kar pride, se pojavi zaradi izraza kar prihajalo bo, ne da kličeš in brez napovedi dovolila si, sprejeti pa še nisi bila pripravljena zdaj se je pokrilo, zato bo shodilo novo v dnevu dan v novem nekateri bolj glasno umrejo, da drugi spustijo umrle stvari sloni se ne rodijo, ampak postanejo dolgo potrpežljivi zatrobijo, ko najmanj pričakuješ v risbah pridejo, ki sem jih že pozabila obljubili smo sodelovanje, ki spremeni se v praznovanje razumem, rečeš, a se obnašaš kot da ne rodila se je brez posebnega napora po težki nosečnosti zdaj zibam in hranim, kar mene ziba in hrani mogočnost občutkov postane ustvarjalna sila stvarnik rodil je svoj novi izraz zbudim se ob Njej, ki me čaka že veke kaj ste nori? taka draga preobleka na povrh vseh mask? čas privije pipico toplote, maske se topijo vosek vsebino lepi v smrdljiv oklep tvoj je, vdihni in izdihni diham in čakam občutke premika, zato ni nikogar, sem sama s seboj jasnost prinese nekaj slabosti , preteklost odhaja ne mislim, ko skozi spustim, kar sem on pa ostane zazrt v natipkano stran saj je vseeno, kaj piše ljubezen do sebe so vrata v že odprtih vratih vrat občutke odpret? ne me strašit s hrbtom odprta in vase zazrta se z občutki igram narišem kar pride, staro odide v igranju s strastjo pišem, govorim si z glasom Nje samo drugače si povem ker čas je, da izvem, kar vem ne veseli me univerzum bo poskrbel za nekaj, kar me veseli če mu to povem če že moram ven, se sproti poravnavam staro k staremu v kislih prostorih preteklosti se zbirajo po tolažbo ni faktorja zunaj mene okolico uporabim za izgovor, ko mi tako paše logike ni vse se zgodi, ko dovoliš in zaupaš prijatelji se pokažejo, čeprav jih že dolgo poznaš same ljubeznive in mehke stvari nič sile, nič obiranja kosti igra je, spoznavamo nekateri komaj skrivajo razočaranje ne odvija se po pričakovanjih se lahko zabavaš v opazovanju sprememb strast plešem pa jo pride še več veselju se odprem in še ta zraste končno nastanem čutim te, ko se negujem, svoje upe v zvezde kujem daj pokaži mi, povej in popelji me naprej nova vera se rodi v meni ti spregovoriš in mirna sem še, ko molčiš vem, da z mano si, preljuba, zapustila me je vsa poguba plešem naju in žarim Čajnica Marije Magdalene 1.del Komentarji (0) www.pozitivke.net