Spoštovani bralci,

pred sabo imam Kodeks novinarjev, sprejet na XVII. volilni skupščini Zveze novinarjev, ki je bila 28. in 29. oktobra 1982 v Kumrovcu. Navedeni kodeks novinarjev temelji na Programu ZKJ in drugih temeljnih dokumentov ZKJ in SZDL. Kodeks določa moralno-politične in profesionalne norme pri opravljanju novinarskega poklica, ko je imel tedaj še novinar status družbenopolitičnega delavca, ki je bil zavestno privržen idejam marksizma in leninizma in je s pisano ali ustno besedo, kartikaturo, fotografijo ali filmom moral sodelovati v graditvi in ohranjanju politične komunistične oblasti s svojo normirano zavestjo.

Nikjer nisem opazila, da bi se nekateri zgoraj podpisani člani, ki so imeli status družbenopolitičnega delavca - novinarja v smislu zgornje definicije, tedaj upirali ali kakorkoli pozivali k uporu zoper takšno idejno in politično naravnanost svojega poklica, kodeksa in zakona o javnem informiranju. Mnogi so bili zvesti privrženci takratne oblasti in izvrševalci dirigiranih nalog.

Vse spoštovanje do gospe Mance Košir, vendar če se ne motim je podučevala na FSPN kako je treba zagotavljati politični vpliv na javno informiranje. Tudi gospod Jurij Gustinčič je bil zvest novinar političnemu sistemu. Ni bilo slišati, da bi se nekatere eminentne osebnosti, ki se danes tako potegujejo za "neodvisno novinarstvo" kdaj v prejšnjem sistemu postavljale po robu tako, kot se danes sprejetemu zakonu o RTV.

Tudi z gospodom Kocjančičem, predsednikom skupščine RTV nekateri zelo dobro sodelujejo in do danes mu še nihče od vidnih borcev za "neodvisno novinarstvo", ni očital, da je bil komunistični partijski sekretar in da je idejno vplival na oblikovanje uredniške in kadrovske politike RTV. Tudi tedanja vladajoča LDS s koalicijo na čelu ni nikoli izpostavljala problema "neodvisnega novinarstva" oziroma da ima vladajoča politika prevelik vpliv na novinarstvo. Vsi so podpirali miselnost, da novinarstvo ni pomembno samo kot mediji za javno obveščanje, ampak je tudi pomembna politična sila, ki lahko vpliva na družbeno zavest zelo progresivno ali pa reakcionarno. Vladajoči koaliciji je to odgovarjalo dokler je bila na oblasti in logično je, da ji danes ne odgovarja več, ker je v opoziciji in se boji morebitnega političnega vpliva sedanje vladajoče oblasti na medije. Zame je to dvoličnost, da ji ni para. Ne pozabimo, da vpliv vladajoče koalicije na raziskovalno novinarstvo ni bil tako majhen, kot bi sedaj rada prikazala, saj je zavirala takšno delovanje, ki bi razkrilo gospodarske afere in kraje v času tranzicije, s katerimi so se nekateri dodobra nasitili in si napolnili žepe. Tudi tedanjem direktorju RTV g. Žarku Petanu, znanemu pisatelju in eminentnemu kulturniku je tedanja vladajoča koalicija dala brco, ker ji ni bil po volji. Moraliziranje je zato tu odveč!

Jaz osebno sem dolga leta delala pri novinarski hiši in se dobro spomnim tistih časov, ko je SZDL in ZK kar naprej prihajala v hišo, imela z novinarji sestanke in pritiskala nanje kako morajo in kako ne smejo pisati. Vse je bilo politično dirigirano od provenience, ki se danes kaže z dvojno moralo samo z namenom, da bi prek civilne družbe (ker ni več na oblasti) izvrševala naprej svojo staro politiko, prikrito z ingerencami svojega lastnega prepričanja. Jaz bi kar verjela iskrenosti in dobronamernosti civilne družbe, če se ne bi za njo skrivali političi interesi. Civilna družba je postala dežnik, pod katerim se skrivajo tisti, ki želijo vladati. Ideja o "neodvisnem novinarstvu" je žargon pravšnjosti spodrivanja in prerivanja za prestol oblasti. Mediji so pa pomemben vezni člen, ki to omogoča.

Spoštovani gospodje in gospe, bojim se, da se za to veliko skrbnostjo za "neodvisno novinarstvo" skriva politična konotacija minirati zakon o RTV zato, da bi še naprej v preobleki civilne družbe nekateri zagotavljali svoj vpliv s tem, da bi se skoz civilno iniciativo prerinili v programski svet in tam nadaljevali svojo staro politiko.

Zame je zakon o RTV dober, je sodoben zakon o obveščanju, primerljiv z evropsko zakonodajo. In če imajo poslanci državnega zbora, ki so bili izvoljeni na svobodnih volitvah pristojnosti v zvezi z imenovanjem programskega sveta je prav, kajti med poslanci imamo tudi kulturnike, gospodarstvenike, javne delavce, skratka vso populacijo, ki se bo znala prav odločiti, kdo bo zastopal narodove interese
in potrebe v programskem svetu. Poleg tega pa menim, da ima RTV in tudi drugo novinarstvo toliko pokončnih novinarjev, da bodo znali uresničevati neodvisno novinarstvo. Prav je, da sta funkciji programskega vodje in direktorja združeni, kajti le tako se lahko zagotavlja odgovornost za relizacijo programov. Kaj pomeeni sprejemati neke programske sheme, če ti nekdo meče polena pod noge in ne poskrbi sredstev za njihovo izvedbo pa še Kocjančič se mu stalno meša v vse in dirigira enostransko ter politično obarvano. Ve se kako.

Zakon o RTV je zame demokratičen in evropsko primerljiv. Če ima zakon kakšno hibo po pokazala praksa. Zato imamo poslance v državnem zboru, da bodo zakon lahko dopolnjevali in spreminjali če se bo izkazalo, da je to potrebno. Kakor koli nagovarjate volilce, ki bodo glasovali za ali proti zakonu o mediju, je zame to navadna politična kampanija. Oblastniki stare provenience, saj vam ni tako hudo pod to oblastjo, da bi se morali prav vsemu upirati in hujskati ljudi kako naj glasujejo. Glasovali bodo tako kot so volili po svoji vesti in prepričanju. Dajte tej koaliciji že priložnost, da tudi se tudi ona izkaže, če zna kaj narediti boljše od vas, saj ste dovolj dolgo vladali in vam nima kaj biti žal, da prek Kocjančiča niste obvladovali medija RTV.

Za zaklljuček bom rekla:

Spoštovani volilci in volilke, glasujte po vašem notranjem prepričanju in presoji, saj ste dovolj pametni, da znate razmišljati s svojo glavo. Ta referendum ni ničesar drugega kot volilna kampanija prejšnje oblasti, ki trpi, da ni več na oblasti.

Lep pozdrav in pametno glasujte!

Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]